Debelost in rekreacija: tekmovalnost je odlična motivacija za doseganje ciljev

Reuters, 29.10.2019
Profimedia

Tekmovalnost lahko pomaga ljudem s čezmerno težo pri vsakodnevnem gibanju, štetje korakov je lahko primerna spodbuda.

Ljudje s čezmerno težo in debeli so pogosteje fizično aktivni, če skupaj z drugimi štejejo svoje korake in tako sodelujejo pri tekmovanju, kdo jih bo naredil več na dan, kot če uporabljajo števec le za spremljanje števila svojih prehojenih korakov, je pred kratkim pokazala opravljena študija. Raziskovalci so prosili 602 človeka, ki se borita s čezmerno težo ali debelostjo, naj nosita napravo za štetje korakov in sledita zastavljenim ciljem, da bi vsak dan število povečala. Sodelujoče v raziskavi so razdelili v štiri skupine: v prvi so sodelujoči z merilnikom le šteli svoje korake, v preostalih treh skupinah pa so sledili posebej zasnovanim aktivnostim, s katerimi so povečali gibanje ob spodbudah, nagradah in s tekmovanjem med udeleženci.

Raziskava je trajala 24 tednov. Na koncu so pri vseh treh skupinah, katerih hujšanje je temeljilo na posebej zasnovanih aktivnostih, zaznali večje število korakov na dan kot pri kontrolni skupini, ki je samo spremljala število svojih korakov. Dvanajst tednov po koncu raziskave pa so samo tisti, ki so tekmovali drug proti drugemu, še povečevali število korakov na dan, so raziskovalci poročali na spletni strani strokovne revije JAMA Internal Medicine.

"Ugotovili smo, da je bila tekmovalnost med udeleženci odlična motivacija, spodbudila jih je k temu, da je gibanje prešlo v navado in ostalo zasidrano v njihovem vsakdanu tudi po koncu raziskave," je razložil dr. Mitesh Patel, glavni avtor študije in direktor oddelka Penn Medicine Nudge na pensilvanski univerzi v Philadelphii.

Celotna študija je potekala devet mesecev, v tem času pa je vsak sodelujoči, ki se je gibal s posebno motivacijo, prehodil okrog 160 kilometrov več kot osebe, vključene v kontrolno skupino, je še pojasnil dr. Patel.

Na začetku šest tisoč korakov na dan

Ljudje, vključeni v raziskavo, so bili v povprečju stari 39 let in so bili tipično preobilni, povprečna vrednost njihovega indeksa telesne mase (ITM) je bila 30. Na začetku študije jim je uspelo prehoditi 6100 do 6300 korakov na dan, raziskovalci pa so jih prosili, naj za izboljšanje tega rezultata sami določijo svoj dnevni cilj, ki ga želijo doseči. Izbirali so lahko med 33-, 40- in 50-odstotnim povečanjem števila korakov ali za vsaj 1500 korakov več na dan. Določanje ciljev, ki jih želimo doseči v prihodnje, lahko pomaga, da se načrtovanega tudi držimo, razloži dr. Patel.

Določiti si cilj in se ga držati
image
Profimedia

Ljudje, vključeni v skupino, v kateri so se gibali z določeno motivacijo, so na začetku vsakega tedna prejeli 70 točk, nato pa jih vsak dan izgubili deset, če zadanega števila korakov niso dosegli, ali pridobili deset novih, ko so cilj uresničili. Tako so se pomikali po težavnostni lestvici na osnovi svojega vsakotedenskega dosežka.

Najmanj šeststo korakov več

Na koncu 24 tednov trajajoče aktivnosti so ljudje, ki so se gibali na osnovi tekmovalnosti, naredili povprečno 920 korakov več na dan kot ljudje v kontrolni skupini, ki so samo šteli svoje korake, medtem ko so tisti, ki so jih pri aktivnosti spodbujali tudi družinski člani in prijatelji, naredili 689 korakov več na dan, tisti, ki so tekmovali tudi zaradi obljubljene nagrade, pa so jih naredili 637 več.

Naslednjih dvanajst tednov je potekalo brez kakršnekoli dodatne aktivnosti za spodbujanje, v tem času pa so ljudje v skupini, kjer so prej med seboj tekmovali, še vedno naredili v povprečju 569 korakov več kot ljudje, ki so sodelovali v kontrolni skupini. Študija pa ni zajela podatkov, ali je večje število korakov na dan povzročilo tudi zmanjšanje telesne teže in ali so sodelujoči s tem kakorkoli izboljšali svoje počutje in zdravje. Vsekakor pa nam rezultati kažejo, da obstajajo načini gibanja, ki so bolj učinkoviti, kot je naprava za štetje korakov, zaključi svoje razmišljanje dr. Patel.

"Vadba s prijateljem ali partnerjem je zagotovo učinkovitejša za doseganje določenega cilja, kot če telovadimo sami," poudari dr. Ichiro Kawachi, raziskovalec na bostonski šoli za javno zdravje Harvard T. H. Chan, ki ni bil vključen v raziskavo. "Če si dober organizator, lahko s pobudo o tekmovalnosti tudi svoje sodelavce motiviraš, da vstanejo s stola in začnejo telovaditi,” svetuje dr. Kawachi.

Da je vadba s tekmovanjem lahko učinkovita tudi takrat, ko ne poznamo sotekmovalcev, pa je prepričan dr. David Geier, ortoped in kirurg, specialist za medicino športa iz Charlestona v Južni Karolini, ki pri študiji prav tako ni sodeloval. "Tekmovanje z nekom, ki ima enake cilje, čeprav ga osebno ne poznaš, lahko poveča intenzivnost vadbe," je prepričan dr. Geier. "V pomoč pa so lahko tudi aplikacije za pametne telefone s posebnimi orodji, ki dovoljujejo tekmovanje za nagrade - celo denarne."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku