Divji opraševalci delajo, ko čebele še počivajo

Miša Pušenjak, 26.3.2020
Danilo Bevk

Med divje opraševalce sodijo muhe trepetavke, metulji, številni hrošči in hroščki ter seveda čmrlji in divje čebele, čebele samotarke.

Mnoge rastline brez opraševalcev v naravi ne bi obstajale, to je najbrž jasno vsem. Po nekaterih izračunih naj bi opraševalci samo v kmetijstvu prinesli okoli 100 milijard evrov letno na svetovni ravni, v Evropi 15 do 20 milijard in v Sloveniji 110 milijonov evrov.

Veliko se govori predvsem o pomenu medonosnih, gojenih čebel in seveda o naši čudoviti posebni kranjski čebeli. In prav je tako. V Sloveniji je tudi veliko pridnih, skrbnih čebelarjev. Večini skrb za te pridne delavke pomeni samo veselje in sprostitev, torej praktično zanje skrbijo prostovoljno, imamo pa tudi kar nekaj čebelarjev, ki jim to delo prinaša vsakdanji kruh. Za medonosne čebele je, kljub temu da mnogi govorijo drugače, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja - čebelnjake. Tudi za njihovo zdravje se vsi pravi čebelarji vsaj trudijo skrbeti.

Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko divjih opraševalcev, ki pa imajo s svojim obstojem veliko več težav? Ta članek bom posvetila samo njim. Zakaj so divji opraševalci pomembni? Zato, ker opravljajo delo tam in takrat, ko čebele še počivajo ali pa ne morejo na cvetove. Med divje opraševalce sodijo muhe trepetavke, metulji, številni hrošči in hroščki ter seveda čmrlji in divje čebele, čebele samotarke, kot jim pravimo.

Spomladi počakamo s košnjo zelenic

Cvetenje divjih cvetlic na vrtovih in zelenicah se je že pričelo, mnogi boste kmalu kosili. A prav te prve cvetlice so zelo pomembne za divje opraševalce. Zato vas prosim - ne samo svetujem -, da s prvo košnjo cvetoče zelenice počakate, da prvo cvetenje preneha. Najboljša hrana za divje opraševalce so usnjatice, zdaj že cveti mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grd plevel, k cvetenju se že pripravljata plazeči skrečnik in tudi bršljanasta grenkuljica. To je najboljša, najbolj kvalitetna in zaželena hrana čmrljev, ki imajo radi cvetove usnjatic.

Ste vedeli, da se spomladi prebudijo samo oplojene matice? Prvi čmrlji, ki jih boste kmalu videli na zelenicah, so torej matice. Če te ne najdejo dovolj hrane in kasneje primernih prebivališč za svoje gnezdo, je uničena cela družina. Pri čebelah običajno uničimo samo delavke. Čeprav omenjene cvetlice niso najlepše, pustite vsaj del zelenice cvetoč. Najbolj pa je to pomembno ob zelenjavnem vrtu in ob rastlinjaku.

Kasneje so cvetoči regrat in male bele marjetice našim očem seveda prijetnejši. Če boste imeli na vrtu čmrlja gnezda, bodo češnje, borovnice, paradižnik, kumare in buče veliko bolje oplojeni. Boljša oplodnja pa ne pomeni samo večjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov … Borovnice, paradižnik pa še katero rastlino lahko oplodijo samo čmrlji.

Kako živijo čmrlji

V Sloveniji živi kar nekaj vrst čmrljev, strokovnjaki pravijo, da jih je v Evropi 68 vrst. A kar četrtini od njih grozi izumrtje zaradi klasičnih razlogov, ki grozijo tudi našim medonosnim čebelam, predvsem zaradi pomanjkanja hrane, saj se čmrlji hranijo in skrbijo za zarod celo poletje, ne samo spomladi, ko je cvetočih rastlin obilo. Drugi razlog je pomanjkanje bivališč, tretji pa pretirana uporaba sredstev za varstvo rastlin.

Preden se lotimo reševanja teh težav, nekaj besed o tem, zakaj so čmrlji ravno tako pomembni opraševalci in pomemben del narave kakor medonosne čebele, čeprav se o njih zelo malo govori.

Na prvem mestu zato, ker so prisotni povsod v naravi. Mnogi nimamo te sreče, da bi v bližini imeli čebelnjak, zato naše češnje in drugo sadno drevje oplodijo predvsem divji opraševalci. Nekatere rastline, kot so detelje, ameriška borovnica in predvsem paradižnik ter še nadaljnjih 16.000 rastlinskih vrst v svetu, lahko oplodijo le čmrlji. Čmrlji imajo namreč daljši rilček, so težji in na primer paradižnik in borovnice oprašijo samo s stresanjem.

Borovnice, paradižnik in še katero rastlino lahko oplodijo samo čmrlji

Še eno odlično lastnost imajo čmrlji - odlično termoregulacijo. To pomeni, da lahko svoje delo, opraševanje, opravljajo že pri dveh stopinjah, v dežju in pogosto tudi v vetru, ko se medonosna čebela še greje v čebelnjakih. To pride prav spomladi, ko cvetijo češnje, saj je vreme takrat pogosto vetrovno, hladno in deževno. Tudi poleti, ko je vroče, lahko paradižniku pri oplodnji pomagajo samo čmrlji.

Črmlji so tudi veliko hitrejši opraševalci od čebel, na enem cvetu se zadržijo veliko krajši čas. Ker cvetnega prahu ne tlačijo le na nogice, ampak ga poberejo s celim, dokaj odlakanim telesom, ga seveda poberejo in prenesejo veliko več. To, da je velikost paradižnika, paprike, jajčevca odvisna tudi od količine cvetnega prahu, sem vedela, da pa so prav tako kakovost (količina C-vitamina ...), oblika in velikost ter celo spodobnost skladiščenja jabolk, hrušk in drugega sadja odvisne od količine prahu na cvetu, je bilo še meni do nedavnega neznano. Torej imajo čmrlji veliko prednosti, zato se moramo potruditi in jih v naravi obdržati ter še povečati njihovo število.

Kako lahko poskrbimo za čmrlje

Mnogi bodo rekli: tako, da se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi to pomagalo, a koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domačem vrtu pa to zagotovo velja. A pozor, tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki in doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča so za čmrlje nevarni, zato jih velja uporabiti šele zelo pozno zvečer. Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče, ki jih pogosto vidim viseti na drevesih po vrtovih. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo katerega koli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetočo podrast, predvsem regrat, ko cveti. Mnogi na to pozabijo.

Za gnezdenje lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh, predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev ali drugih insektov, in se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. Pustimo ob travnikih nekaj mejic, to je celo subvencionirano s sredstvi EU, pustimo manjše dele travnikov nepokošene dalj časa in s tem prispevajmo k ohranjanju vseh naravnih opraševalcev, tudi čmrljev.

Kaj lahko naredimo na vrtovih

Po mojem mnenju še največ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Na večjih parcelah naj živa meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraševalce. Ko se boste odločili za menjavo, posadite raje različne grme, med njimi tudi cvetoče, in jih ne obrezujte. V hišnem sadovnjaku ni potrebna redna košnja v stilu zelenice. Pustite travo pri miru in jo pokosite samo dva- ali trikrat letno. Spomladi pa okoli drevja posadite kakšne cvetoče čebulnice in drugo cvetje, da bodo čmrlje matice našle te oaze in si v njih poiskale prostor. Lahko celo posejete trato z enoletnicami, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe očke, marjetice, zvončnice … Predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave, v njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoče rastline.

Na zelenjavnem vrtu naj bo prav tako čim več pisanega cvetja in cvetočih zelišč, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjič, kapucinke …

Naredimo gnezdišča za talne čmrlje

Lahko pa celo na del vrta, kamor ne hodimo pogosto, postavimo hišice za čmrlje. Naredimo jih dokaj enostavno.

Potrebujemo lonček za rože s premerom približno 20 centimetrov. Luknjo na dnu lončka povečamo. Nato v zemljo ob drevesu, rastlinjaku, ob visokih gredah izkopljemo tako globoko jamo, da bo lonec skoraj povsem v tleh. V jamo naložimo nekaj mahu, lahko tudi malo volne, čez to poveznemo lonec, da je luknja na vrhu. Na ta lonec položimo nekaj kamnov, na to pa ravno ploščo, vseeno je, ali je to opeka, skrilavec, kos lesa, le da je lonec pod streho. Med loncem in streho naj bo prostor in tega zagotovijo kamni. Potem vse skupaj pokrijemo s travno rušo ali slamo, po vrhu pa seveda tudi z zemljo. Seveda je treba pustiti vhod oziroma posnemati jamico krtov ali drugih prebivalcev travišč. Z malo sreče bo spomladi letajoča čmrlja matica gnezdo našla in v njem poleti vzredila nekaj deset čmrljev. Ob taka prebivališča nasadimo mačehe, mrtve koprive, zvončke, krokuse ... Najbolj pomembne so zgodnje cvetlice.

Poleti imejmo na vrtu vedno tudi vodo v plitkih posodah, da bodo naši prijatelji opraševalci imeli na razpolago še pijačo.

image
Danilo Bevk
Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku