Dnevi knjige: V središču bralni užitek

Bojan Tomažič, 23.4.2019
Profimedia

S svetovnim dnem knjige, ki ga po svetu obeležujemo 23. aprila, se v Mariboru začenjajo dnevi knjige. Od torka do sobote bodo potekali na Grajskem trgu, osrednja tema pa bo užitek.

Leta 1995 so z zaznamovanjem svetovnega dneva knjige, 23. aprila, prvi pri nas začeli v Ljubljani, v Mariboru bo letos dvaindvajsetič prireditev Ko te napiše knjiga. Leta 1998 je prireditev pritegnila 25 založb, štiri dni se je dogajalo na Grajskem trgu in v SNG. Poročevalka Večera Sabina Mihelj je napisala, da so Mariborčani takrat s sporedom presegli Ljubljančane. Leta 2001 so člani organizacijskega odbora Zdenko Kodrič, Borut Gombač in Tomaž Brenk napovedovali še stalno kakovostno rast dogodka. Osrednja gosta sta tistega leta bila italijanski esejist, publicist in prevajalec Claudio Magris in naš pesnik Milan Jesih, nastopili so tudi pesniki, od Franceta Forstneriča do najmlajših upov, prvič so imeli pesniški turnir, slavnostni govornik Andrej Brvar je poudaril, da je treba vse dni v letu slaviti knjigo.

Leta 2002 je vitezinja pesništva postala Erika Vouk, leta 2003 je osrednji gost Dane Zajc v pogovoru rekel, da so bili pesniki, ki jih je bral, samo mrtvi pesniki, sploh ni vedel, da v njegovem živem času živijo ljudje, ki pesnijo. Leta 2008 so na piedestal postavili ustvarjalnost manjšin. "Vsi smo tako ali drugače del določenih skupnosti, krogov, združb. Te enote so zmeraj nekakšne podmnožice neki večji množici. Vsi smo tako ali drugače zmeraj nasproti nekomu manjšina," je za večer pojasnjevala Petra Kolmančič.

image
Profimedia Uradno odprtje dnevov knjige v Mariboru bo v torek, 23. aprila, ko bo začel delati tudi sejem knjig na Grajskem trgu s spremljevalnimi prireditvami na odru.

Vsak dan lahko napiše pol strani

Feri Lainšček, osrednji gost pred devetimi leti, je leto prej prejel kresnika za roman Muriša. "V svoji literaturi na eni strani gradim atmosfero, gradim notranjo zgodbo, s pomočjo simbolov gradim tudi tekst, ki naj bi bil hkrati metafora," je Lainšček v pogovoru z Ervinom Hladnikom Milharčičem razlagal o tem, kako piše. "Simboli in metafore pokažejo svojo moč v vmesnih legah, ki niso vsakomur dostopne. In tukaj sem modernističen. Računam tudi na izkušenega bralca, ki veliko ve in v teh kombinacijah zagleda vse bogastvo, ki ga literatura lahko ponudi. Zato so moje zgodbe takšne. Pisati jih je zelo naporno in izčrpavajoče. Ne morem napisati več kot pol strani na dan, tudi če pišem ves dan." Junake postavim v okolje in jih soočim s problemom, o njih ne vem vsega. "Potem čakam, kaj bodo ukrenili. Čakam, da zaživijo, da začnejo razmišljati in delovati."

Človek v romanu ne živi samo svojega življenja

Tudi to je zanimivo za bralce in pisce, da v romanu človek ne živi samo svojega življenja. "Živimo tudi življenja svojih prednikov, otroci pa živijo naša življenja. Nad tem sem se zelo zamislil. To lahko položim v svoj pogled na življenje in svet." Poleg Junga, Marqueza in drugih je popularnemu pisatelju in pesniku pomagal način ustvarjanja izoblikovati tudi slikar Picasso. "Picasso je zelo podobno delal. V svoje slike je polagal vzorce. Svet je razstavil na drobne koščke, si jih dobro ogledal in potem iz njih sestavil nekaj novega."

image
Janko Rath Andrej Brvar je rekel, da bi moral vsak dan biti dan knjige.

Trgovci s knjigo kupujejo dušo in telo

Od dnevih knjige leta 2010 je pisatelj Tone Partljič opisal, kako je v resnici s knjigo pri nas. "Vsi vedo, da se od knjig ne da živeti (kar sicer ni čisto tako, saj od nje nekako živijo na primer profesorji književnosti, nekateri založniki in knjigotržci, knjižničarji, celo nekaj državnih uradnikov, najslabše jo seveda odrežejo pisatelji). Knjiga in pisatelji dobijo tudi nekaj državnega denarja, kar pa, zanimivo, vzbuja več gneva nevoščljivosti kot hvaležnosti. Ampak zvečine je knjiga le tržno blago, s katerim imajo trgovci s knjigo same stroške (papir, tisk, davki, reklama, plače ...). S pisatelji, ki so pretežno nebodigatreba, pa sklepajo pogodbe, kjer rokopise odkupujejo v glavnem za sedemdeset let z vsemi pravicami ponatisov in prevodov. (Izjeme so zares redke, a tudi v Mariboru.) Kupujejo telo in dušo! Seveda, morajo živeti, dvigati brutoprodukt, razvijati firmo in tako naprej. Zato morajo oblikovati primerne cene. Morda niso predivje, a revni ljudje le redko kupijo knjigo. Založniki vedno težje živijo, pravijo, vendar jih res ni malo. Vsi tarnajo, da jih znani monopolist med založniki privija, kolikor se da. Zato si Slovenci vse bolj izposojajo knjige in smo priča tudi spopadu med knjižničarji in knjigotržci." Z leti je tudi upadlo število založb, ki so postavili stojnice na dnevih knjige.

Letos so prireditelji, mariborski MKC s partnerji, v središče programskih vsebin postavili užitek. "Zanimali nas bodo prostori bralnega užitka. Užitek spoznanja. Užitek vednosti. Užitek resnice. Užitek v umetnosti in umetnost užitka. Pomen, ki generira užitek. Užitek lepote," pojasni Petra Kolmančič. Razmišljali bodo tudi o užitku kot zapovedi sodobne družbe in učinkih favoriziranja užitka s ciljem potrošništva. Osrednji gost bo Andrej Rozman - Roza, na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, bodo nastopili Andrej Blatnik, Davorin Lenko, Lidija Dimkovska, Andrej E. Skubic, Maja Vidmar, Jure Jakob, Esad Babačić in Barbara Pogačnik, prišli bodo gostje iz Avstrije, Finske, Grčije in od drugod, bo literarni maraton mariborskih in okoliških ustvarjalcev, več prireditev bo za otroke, prizorišč bo kar dvajset. Uradno odprtje dnevov knjige v Mariboru bo v torek, 23. aprila, ko bo začel delati tudi sejem knjig na Grajskem trgu s spremljevalnimi prireditvami na odru.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku