Pleveli mnogim vrtičkarjem prinašajo veliko jeze in obupa. Pa naj takoj povem, da proti njim dokončne rešitve ni, na ekološki način pa še manj; možno pa je omejiti njihov vpliv. Plevele ločimo na trajne, koreninske, in semenske oziroma enoletne. Preden se začnemo proti njim boriti, jih moramo torej ločiti na trajne in enoletne. Razmnožujejo se na različne načine in se proti njim tudi borimo povsem drugače. Večina tehnik, ki jih uporabljamo pri boju z enoletnimi pleveli, ne le, da ne pomaga pri odstranjevanju trajnih plevelov, veliko teh tehnik trajne plevele celo razmnožuje. Večina trajnih plevelov se razmnožuje kar z deljenjem korenin. Naj opozorim, da vsi trajni pleveli niso vedno tudi koreninski, vendar jih je veliko.

Najpogosteje se na vrtovih srečamo s slakom, regačico, redkeje tudi z osatom ali zlatico. Slednja je skupaj s kislico največja težava na pašnikih. Nekateri štejejo med trajne plevele tudi gabez in preslico, sama jih uvrščam med koristne, zdravilne rastline. Med slednje štejejo tudi številne mete, če pa se preveč razrastejo, lahko postanejo nerešljiva težava. Trajne koreninske plevele imamo tudi med travami (enokaličnicami), vrtičkarje najbolj jezijo v zelenicah.

Miša Pušenjak Pleveli so res nadležni.

Enoletni pleveli se razmnožujejo samo s semenom. Ker se narava vedno prilagaja vsem okoliščinam, so se na naše zatiranje prilagodili tako, da vedno naredijo ogromno semena, da njihovo seme kali več let; nekatere imajo tudi dormantno seme, kar pomeni, da nikoli ne vzkali vse seme v enem letu, nekaj ga "na zalogi" ostane še za naslednja leta, pogosto seme plevelov kali še povsem zeleno, nedozorelo.

Slak ne mara črne detelje

Boj s trajnimi, predvsem pa koreninskimi pleveli je zelo težek. Prvo in osnovno pravilo pri boju s slakom, regačico, tudi sirkom, pirnico in kostrebo je, da jih nikoli ne pulimo, okopavamo; na površinah, kjer se srečujemo s temi koreninskimi pleveli, ne uporabljamo freze, krožnih, vrtavkastih bran in podobno. S temi orodji namreč korenine samo režemo in tako rastline razmnožujemo.

Kako se torej lotimo uničevanja trajnih plevelov. Na voljo je nekaj možnosti, nobena pa vam ne bo preveč všeč, predvsem pa nobena ni hitra in popolnoma učinkovita.

Prva možnost je izčrpavanje rastlin. Vsi trajni pleveli namreč preživijo tako, da po cvetenju začnejo vsa hranila, ki jih s pomočjo sonca ustvarijo, pošiljati v koreninski sistem. Le tako lahko preživijo zimo in pomladi ponovno poženejo. Pogosta košnja ali predvsem trganje nadzemnih delov lahko z leti tako oslabi rastline, da sčasoma ne prezimijo več. Ja, prav ste prebrali, trganje nadzemnih delov, ne puljenje. To velja predvsem za slak. Vsakokrat, ko slak izpulite, korenine razrežete na več delov, iz vsakega požene najmanj ena nova rastlina. Če jih samo odtrgate, bo zrasla samo ena rastlina. Nikoli ne dovolite, da bi rastline zrasle prevelike, trgajte jih čim bolj sproti. Tako lahko zelo izčrpate rastline in ob pomoči hujše zime jih spomladi veliko ne bo več. Če je slaka na vrtu zelo veliko, je celo smiselno del vrta (polovica) za leto ali bolje dve, posejati s črno deteljo. Te slak (tako kot nekateri drugi trajni pleveli) ne mara. Deteljo tudi ves čas kosimo, čim bolj pogosto, tako še dodatno izčrpavamo rastline. Po dveh letih pa zamenjamo in očistimo še drugi del vrta. Običajno na tak način za nekaj let težavo zelo zmanjšamo, nadaljujemo pa potem še z ročnim, rednim trganjem. Celo regačico tako zmanjšamo na znosno mero.

Sončno obsevanje

Še ena možnost je, a je še manj sprejemljiva. Sončno obsevanje poleti nam lahko pomaga, a v tem primeru zemljo osiromašimo tudi tisočih koristnih, potrebnih mikroorganizmov. Zato se te variante lotimo samo ploskovno, torej če so se nam trajni pleveli razmnožili samo po posameznih, manjših ploskvah. Preko teh ploskev poleti, ko je dan najdaljši, sonce pa najmočnejše, položimo prozorno folijo. Mnogi menijo, da je treba uporabiti črno folijo, a ta samo senči rastline in te pogosto preživijo brez težav. Pod prozorno folijo pa se zemlja sčasoma ekstremno segreje tudi v globino in dokaj dobro ne samo izsuši, ampak tudi požge korenine vseh rastlin. Vse skupaj seveda traja zelo dolgo, tudi več kakor mesec dni. Po končanem tretiranju pa res priporočam, da zemljo ponovno obogatimo s kompostom, najboljši je tisti domači, ni nujno, da je že povsem razpadel in preperel.

Še nekaj je izredno pomembno, če imamo težave s trajnimi pleveli. Orodje ves čas še bolj čistimo, ne uporabljamo iste motike na "težavnih" površinah in tam, kjer težave še nimamo. Vsaka koreninica se lahko skrije v koščku zemlje na neočiščenem orodju.

Semenski, enoletni pleveli

Osnovno pravilo pri semenskih plevelih je, da skrbimo za higieno, ne dovolimo jim cveteti in semeniti. Krasen primer je regrat. Tudi meni so prekrasne spomladanske zelenice, ko regrat cveti. Takrat ga ne kosimo in si tudi za poletne krepčilne pripravke naberemo dovolj cvetov. A takoj ko vrhunec cvetenja mine, vse skupaj pokosimo in ne dovolimo, da se pojavijo "lučke". Takrat ob košnji seme raztresemo po velikih površinah. Enako velja za vse, kar cveti na mejicah, med okrasnim grmičevjem. Včasih je celo smiselno kositi, če nam to seveda dovolijo, sosednje, neobdelano zemljišče samo zato, da imamo manj težav s plevelom med cestiščem in našo parcelo, čeprav bi to morala opravljati cestna služba.

Miša Pušenjak Zastirke imajo več funkcij, med drugim pomagajo v boju s pleveli.

Veliko lažje boste opravili s temi pleveli, če boste več uporabljali sadike in manj direktne setve. Pri tem lahko gredico pripravite teden ali dva prej, jo lepo zalijete. Do presajanja sadik bo veliko plevelov že vzkalilo, zelo hitro jih potem uničite s posebnim orodjem - grebljico. Ta bi morala biti sestavni del naše vrtne opreme, pa je večina vrtičkarjev sploh ne pozna. Drugo močno "orodje", ki zelo zmanjša količino našega dela na vrtu, je tudi, če imamo vrtnine vedno in brez izjeme posejane v vrstice. Med vrsticami ravno tako brez težav z grebljico ali drugim orodjem hitro uničujemo komaj kaleče plevele. Ti se tudi potem kasneje ne zarastejo več nazaj, kot se pogosto radi večji, opleti pleveli, ki jih moramo že puliti kasneje. Ob tem smo naredili še eno dobro delo, prezračili smo gredico in dali zrak, s tem pa zagon za razmnoževanje številnim koristnim mikroorganizmom.

Ob milih zimah so najpogostejše težave s prezimnimi solatnicami, zimsko solato, radičem, motovilcem pa tudi s špinačo. Te vrtičkarji najraje sejejo kar povprek, v mili zimi nekateri pleveli, kot je "kurja črevca" s pravilnim slovenskim imenom navadna zvezdica, prerastejo našo zelenjavo. Če ni posejana v vrstice, lahko samo na kolenih deloma omilimo težavo. V vrstice posejano zelenjavo pa hitro rešimo z medvrstno zelenjavo, ročno pa potem odstranimo le še rastline v vrsti, če ni bila setev dovolj gosta in so se močno razrasle tudi tam. Ko smo rešili to dilemo in se navadimo na setve v vrstice, vam ne bo več prišlo na pamet, da bi še sejali povprek.

Zastrta tla ena od rešitev

Zastirke delujejo samo v boju proti enoletnim plevelom, za trajne nikoli ne bodo zadoščale. Na večjih površinah uporabljamo folijo, ki jo je po končani uporabi nujno zapeljati tja, kjer jo bodo pravilno odstranili. Nikoli je ne zažigamo, še manj pa je za naravo primerno in prijazno, da jo skurimo na njivi. Je pa to tudi prepovedano.

Na vrtovih so veliko bolj primerne naravne zastirke. Že v osnovi je treba vedeti, da zastirke proti plevelom seveda ne delujejo stoodstotno. V ta namen bi morale biti zelo debele, vsaj 30 centimetrov. Bi pa zelo pomagalo, če bi se na večjih površinah kombinirale z uporabo folije. Med posamezne folije bi naložili še slamo, namesto da uporabljamo herbicide.

Miša Pušenjak Regrat je lep in odlična paša za opraševalce, a ko odcveti, mu ne dovolite, da svoje seme razširi tudi na vrt.

​Pleveli so lahko velika težava in vzrok jeze na vrtu. Njihovo nadzorovanje ne pomeni popolnega uničenja vsega tujega za vsako ceno. Sicer pa nikoli nisem rekla, da vrtnarjenje ne zahteva veliko dela. Z nekaj discipline, vztrajnosti in natančnosti pa se da tudi s pleveli skleniti kompromis, nekatere celo koristno uporabiti, s tem pa naravne zakonitosti izkoristiti v svoj prid.

Na zelenjavnem vrtu bo ta mesec več dela s pobiranjem pridelka kot s setvijo novih vrtnin. Kljub vsemu pa velja, da ko poberete solate, kolerabico, redkvice, zgodnji krompir, rano zelje, gredic ne pustite praznih, temveč nanje sadite solate in kapusnice, zlasti brstični ohrovt. Tudi fižol se še lahko sadi, a ga je treba redno zalivati. Čebulo, ki ste jo posejali ali sadili spomladi, je treba zdaj opleti - ne okopavati, samo opleti, da ne poškodujete čebul. V juniju še osujte fižol, lečo, čičeriko in stebelno zeleno za beljenje.

Če ste krompir sadili v maju, ga osujte pred strnitvijo vrst. Še vedno lahko sadite sladki krompir in sejete pozno korenje ter črno redkev. Do 24. junija je čas za nabiranje belušev, po koncu sezone pa tla okrog njih pognojite. V drugi polovici meseca se konča tudi žetev rabarbarinih stebel. Rabarbari odrežite cvetne nastavke, da rastlina ne bo porabljala energije za tvorbo semen, zemljo okrog rabarbare pa zastrite s kompostom.

Slastne solate

Junija je idealen čas za sajenje solat, in če jih imate zelo radi, je priporočljivo, da sadike sadite na gredice vsak teden. Pri glavnatih solatah sta nadvse priljubljeni braziljanka in masaida, ki ju lahko sadite vse leto, enako velja za krhkolistno solato canasta. Tudi gentila se dobro obnese. Pa še ledenko lahko sadite na vrt v juniju, saj dobro prenaša vročino. Sadite lahko tudi gentilo, ki je znana po tem, da ohranja odprto listno rozeto. Setev radiča in endivije opravite šele v drugi polovici tega meseca. Junij je namreč neugoden za presajanje sadik radiča in endivije. S presajanjem sadik radiča in endivije zato počakajte do prihodnjega meseca, sicer od njiju ne boste imeli veliko pridelka, pa še v cvet bosta silila.

Gardena Da vam po vrtu ne bo treba nositi zalivalke ali stati ob gredah s cevjo v roki, si lahko omislite samodejni zalivalnik. Zlasti solatam ugaja vlaga v zraku in tleh, zato jih lahko zalivate tudi po listih.

Poskrbite za vlažna vrtna tla

Vroči dnevi na zelenjavnem vrtu zahtevajo redno namakanje tal. "Zalivanje rastlin je priporočljivo v zgodnjih jutranjih urah, saj se čez dan tla segrejejo, čez noč pa ohladijo. Ob jutranjem namakanju izhlapi manj vode v primerjavi z namakanjem zvečer. Rastlinam omogočite dovolj časa, da absorbirajo vodo in si naberejo moči za prihajajoči dan," poudarja Aleksander Hojnik iz podjetja Husqvarna. Da vam po vrtu ne bo treba hoditi z zalivalko ali dolgo stati ob njem s cevjo za zalivanje v rokah, si lahko omislite samodejni zalivalnik. Ta je primeren za optimalno zalivanje zelenjavnih in cvetličnih gredic - brez ustvarjanja luž, razlaga sogovornik.

Senčenje vrta naj postane stalnica

Koristno je, če o svojem vrtu razmišljate dolgoročno in nanj umestite trdno in fiksno kovinsko ogrodje, prek katerega napeljete mrežo proti toči, ki rastline tudi senči. Tako bo stres zaradi vročine manjši, delo v vrtu pa lažje tudi v poletnem času. "V rastlinjaku je senčenje nujno že pozno pomladi. Mrežo proti toči je na rastlinjak priporočljivo napeti že v aprilu ali maju. Tako se rastline bolje razraščajo in utrpijo manj stresa zaradi močnega sonca," razlagata Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Če pozabite na zastiranje tal, se to vsekakor pozna pri slabši kondiciji rastlin. Zastiranje v poletnem času je eden od pogojev, da vrtnine dobro uspevajo. Za zastirko in vlago pod njo so v vrtu najbolj hvaležne paprike in kumare. Nekoliko manj vode zahtevajo paradižniki. Tudi jajčevci so hvaležni za dobro oskrbo z vodo. Zastirka iz organske mase pripomore k manjši porabi vode in ohranjanju rahlih tal," pojasnjuje Špehar.

Zalistniki, škodljivci, plevel

Paradižniku zagotovite oporo, v juniju začnite obirati zalistnike. Potem ko se oblikujejo prvi plodovi, vsak teden dodajajte kalcijevo listno in talno gnojilo, da ne bo težav z rjavenjem konice oziroma muhe in da bodo plodovi bolj čvrsti. Kalcij koristi tudi papriki, kumaram in bučkam. Paradižniku, papriki, kumaram in jajčevcu je dobro zagotoviti kapljično namakanje, tako bo dovolj vlage v tleh in manj vlage v zraku, prav slednja pa bi lahko povzročila nastanek bolezni na nadzemnem delu rastlin.

Bolezni in škodljivcev je letos precej, saj je bilo v maju veliko ploh. Za krepitev rastlin in odpravljanje škodljivcev lahko uporabite domače pripravke, denimo brozgo iz koprive.

Gardena Da se rastline v času, ko vas ni doma, ne posušijo, lahko poskrbi priročni počitniški komplet za zalivanje, ki ima vgrajeno časovno stikalo.

Sadni vrt

Najpomembnejše junijsko opravilo v sadnem vrtu je redčenje plodov na jablanah, hruškah in breskvah. Zanj poskrbite v začetku junija po naravnem odpadanju plodičev. Primož Brezovec iz Zelenega sveta svetuje, da pri jablanah in hruškah pustite po en plodič iz skupine, pri breskvah pa razredčite plodiče tako, da med njimi ostane razdalja osem do deset centimetrov. "Ohranite le najlepše plodiče, odstranite pa poškodovane, pozeble in neizenačene. Kasnejše redčenje v juliju nima več vpliva na rodnost v naslednjem letu, izboljša le kakovost plodov tekočega leta," razlaga sogovornik. Če redčimo plodove, je manj težav tudi z zavijači. "Jabolčni zavijač - to je gosenica metulja, ki povzroča črvivost plodov - se hitro seli iz ploda v plod, če se plodovi stikajo. Z redčenjem plodov pa lahko tudi do 30 odstotkov zmanjšamo pojav črvivosti in obenem omejimo širjenje navadne sadne gnilobe," našteva Brezovec.

Kombinacije, ki odganjajo škodljivce

V nasadih sadnega grmičevja je dobro kombinirati rastline, ki preganjajo škodljivce in pomagajo ohranjati sadje bolj zdravo. Pelin varuje ribez pred ribezovo rjo, enako velja za praprot. Črni ribez je dober sosed višnjam. V kombinaciji z malinami sta primerna fižol in grah, ki oskrbujeta tla z dušikom. V družbo jagod sadite por, čebulo, redkvico, špinačo in boreč.

Pogled na balkon

Balkonsko cvetje lahko že začnete dognojevati: pri tem upoštevajte pravilo, da večje in bujnejše ko so rastline, pogosteje jih je treba zalivati in jih sprva vsaj enkrat tedensko med zalivanjem pognojiti s tekočim gnojilom, ki ga primešate vodi. Nekatere rastline slabo prenašajo gnojenje, med te sodijo begonije in vodenke, zato omenjenih rastlin, če rastejo v ustreznem substratu, ne gnojite. Še opozorilo: rastline pognojite šele po tem, ko ste jih poprej že zalili z vodo. Prav tako nikoli ne dognojujte, ko je zunaj zelo vroče. Ali je na soncu segreta voda primerna za zalivanje? Ne, kajti z njo lahko poškodujete ali "skuhate" rastline. Zato pustite, da se voda v sodu ali zalivalki čez noč ohladi in jo šele zjutraj uporabite za zalivanje. Da se rastline ne posušijo v obdobju, ko vas ni doma, lahko poskrbi priročni počitniški komplet za zalivanje.

Zeleni svet Mreža proti toči, ki jo denete na rastlinjak, je učinkovita za senčenje.

"Z njim lahko avtomatsko zalivate do 36 lončnic, vgrajeno časovno stikalo pa vključi zalivanje vsak dan za eno minuto. Za rastline, ki potrebujejo več vode, napeljete do tri kapalnike na isto posodo. Popolnoma vodotesen transformator je možno uporabiti znotraj ali zunaj, priročni zbiralnik vode pa omogoča delovanje brez priključka na vodovod," razlaga Aleksander Hojnik iz Husqvarne.

"Zdaj še ni vse v cvetu, boste morali še priti," je v telefonskem klicu pred našim obiskom povedala Branka Gregorinčič. In prav je imela. Njen vrt ob hiši v Brunšviku v občini Starše je pravi biser, skrit za visokimi cipresami. A te niso tam, da bi vrt zakrile pred očmi radovednežev, nasprotno. Ciprese zagotavljajo zaščito pred vetrom, ki je na odprtem Dravskem polju zelo pogost. Velika ljubiteljica narave, ki pravi, da je bila na svet poslana, da živi z rastlinami in svoje znanje širi, z veseljem vsakomur pokaže ta svoj zaklad, svoj vir sreče in energije. In ta konec tedna, 6. in 7. junija, bodo vrata vrta še bolj na široko odprta zainteresiranim. Med 10. in 18. uro bo namreč dan odprtih vrat Brankinega vrta. Ob ogledih bodo otroke pričakale še ustvarjalne delavnice, na katerih praviloma uživajo in soustvarjajo tudi odrasli.

"Drug drugemu dajemo"

Dnevi odprtih vrat so zdaj že dolgoletna tradicija, že 16. leto bodo tokrat. Sicer pa njen vrt dobro poznajo zlasti otroci iz "njenega vrtca" v Marjeti, kjer je jeseni kot vzgojiteljica tudi pričakala pokoj. Tudi otroci iz osnovne šole so se v njenem vrtu že veliko naučili, saj so ga že večkrat obiskali, v njem ustvarjali ter se seznanjali z zdravilnimi rastlinami in zelišči, iz njih pripravljali različne prigrizke in napitke ter se ob tem navajali na zdravo prehrano. "Največ mi pomeni, ko se zdaj že večji otroci med počitnicami ustavijo tukaj, me pridejo pozdravit, povedo, kako lepo je bilo v vrtcu. Kako mi polepšajo dan, to je največja nagrada zame. Rad moraš imeti otroke, jih razumeti, jim razložiti stvari in potem ni nobenih težav," pravi. Zdaj, ko je v pokoju, še več časa preživi na svojem vrtu. Tako še ni našla časa, da bi začela pisati knjigo: "Rada bi določene zadeve zapisala, ampak očitno še ni pravi čas." Načrtov ji namreč ne zmanjka. Sodelovala bo denimo tudi pri zasaditvah v vasi Starošince, enkrat mesečno načrtuje delavnice o zdravilnih rastlinah in drugih poučnih zadevah. Sodeluje tudi z več društvi, raziskuje, s partnerjem Martinom odkrivata zanimivosti, izmenjujeta izkušnje o rastlinah doma in v tujini. "Jaz dam njim svoje znanje, oni meni njihovo in takoj smo vsi bolj bogati," doda.

Arhiv vrta Najlepše je, ko na vrtnem paviljonu zacvetijo vrtnice vzpenjavke.

Vrtnice kupila po pošti

Rdeča nit vrta so vrtnice, ki obiskovalca sprejmejo že ob vhodu v vrt. Povezujejo nasade trajnic in kotičke za sprostitev, se bohotijo ob cvetnih pergolah s klematisi, okrasnimi travami ter drugim okrasnim in užitnim grmičevjem. Imena vrst vrtnic, vseh rastlin je več kot 270, med obhodom niza kot iz topa, govori o njihovih značilnostih ... "Danes nekako ni pravi dan za dišave, ni pravega vonja," ugotavlja med obhodom ob duhanju posameznih cvetlic. Če se v tem času vrtnice še niso odprle v polni meri, pa v tem pomladnem času začarajo rododendroni, potonike, magnolije, floridski dreni, brogovite ter stotine različnih cvetov pomladnih znanilcev.

"Vsak dan je drugačen v vrtu," razlaga z navdušenjem. Vrtnice je leta 1984, ko je tudi začela urejati vrt, naročila iz Srbije kar po pošti. Čeprav je takrat za to dala skoraj celo plačo, je bila odločitev pravilna, vrtnice uspevajo še danes. In pravi, da so najlepši dnevi v vrtu takrat, ko zacvetijo, med najlepšimi so vzpenjave vrtnice na zimskem vrtu, na vrtni uti in tiste, ki se vzpenjajo in olepšajo krošnje dreves s tisočerimi cvetovi. "Vsak prinese nekaj s seboj na svet, in če se ti uresniči to, kar imaš pod kožo, je to največja sreča v življenju," pravi Branka o tem, da je že od nekdaj v sebi nosila ljubezen do rož, rastlin, a ji ni bilo dano, da bi to bil njen poklic. Zato se je z leti ob službi sama izobraževala o tem.

Branka Bezjak Race tekačice so dobrodošle na zelenjavno-zeliščnem vrtu.

Na vrtu so med okrasnimi rastlinami tudi visoka drevesa, jablane in češnje. Za cvetličnim vrtom je še več dobrot na zelenjavno-zeliščno-sadnem vrtu, Branka pravi temu njivica, ki daje veliko domačega pridelka, pa tudi sadja: ameriške borovnice, kosmuljo, robide, jagode, jurko ... Ob prihodu pozdravijo race tekačice, ki pridno jedo polže, da ti ne pojedo preveč pridelkov. Sicer pa vlada na vrtu sožitje s pticami in drugimi živalmi. Kar 35 valilnic je po vrtu, ptiči v tem času prijetno žvrgolijo, napijejo pa se lahko kar v delu vrta, kjer preseneti še čudovit pogled na ribnik z nešteto cveti lokvanja in obvodnih rastlin. Morajo biti pa ptiči previdni, da jih ne ulovi kateri od domačih mačkov. "Mislim, da kar je na slovenskem tržišču, je na našem vrtu, res je bogat z vsemi rastlinami," doda lastnica, ki pripravlja tudi marmelade, sokove, kreme, olja iz rastlin ...

Lepote vrta si je mogoče ogledati tudi na njihovi spletni strani, kjer so dostopni tudi kontakti za dogovore o obisku ali kakšna vprašanja. "Upam, da bo lepo vreme, da se bo medtem še razcvetelo. Sredi junija je vrt res fantastičen," je Gregorinčičeva še povabila na dneva odprtih vrat. Vstopnine za ogled ni, sta pa lastnika vesela, če kdo pusti kak evro prostovoljnega prispevka, kar gre spet vse nazaj v vrt.

V petek bodo narasle tudi reke drugod po državi, le v Prekmurju bo vodnatost ustaljena, pravi napoved Arsovega oddelka za hidrološke napovedi. Ob krajevno močnejših padavinah lahko hitreje narastejo in se razlijejo posamezni hudourniški vodotoki v zahodnem ter osrednjem delu države.

V soboto bodo narasle Mura, Drava in Sava v spodnjem toku. Ob večerni plimi med 20. in 23. uro se bo morje danes in v petek razlivalo na nižjih delih obale v višini okoli 20 centimetrov.

Sicer bo danes v vzhodni Sloveniji večji del dneva povečini sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, v zahodni ter delu osrednje in južne države bo občasno deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 22, na vzhodu do okoli 24 stopinj Celzija.

Ponoči bo oblačno, padavine se bodo okrepile in do jutra razširile na vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte s krajevno močnejšimi nalivi. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju okrepljen jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17 stopinj Celzija.

V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Še bo vetrovno. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 22 stopinj Celzija.

Nekateri imajo že navsezgodaj v ustih rogljičke, mafine, sveže bele žemljice, morda si zraven privoščijo še kak sladek namaz, sladkan čaj ali kavo, kakav. Spet drugi zajtrk preskočijo in tako ostanejo njihove celice "lačne". Na žalost sta oba omenjena primera najpogostejši razlog za pridobivanje odvečne teže, visokega krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, pomanjkanje energije, pogoste glavobole in slabo počutje. Kakšen naj bo torej pravi, uravnotežen zajtrk, ki nam pomaga, da se izognemo odvisnosti od ogljikovih hidratov med dnevom, da uspešno nadziramo željo po hrani, zlasti po enostavnih ogljikovih hidratih (prigrizki, čokolada, pecivo, osvežilne pijače, nekakovostna hitro pripravljena hrana ipd.), da se, če je to treba, postopoma zmanjšuje nabrana telesna maščoba, ker jo lahko telo začne uporabljati kot vir energije? Nekaj primerov vam predstavljam v nadaljevanju.

Ko se z avtomobilom odpravljamo na daljšo pot in je rezervoar prazen, ga peljemo na črpalko in ga napolnimo. No, to običajno storimo, še preden se sprazni, saj se zavedamo dejstva, da avto potrebuje gorivo, če želimo, da se z njim kam pripeljemo. Tudi naše telo potrebuje za svoje delovanje gorivo - hrano. Pa vendar se le redki zavedajo dejstva, kako in kdaj polniti rezervoar. Tako kot avtomobila ne moremo "tankati" za nazaj, tudi naše telo ne more nadoknaditi potreb za nazaj. Gorivo potrebuje že takoj zjutraj, še preden se odpravimo na pot.

Profimedia Keksi in sladkana kava navsezgodaj niso dobra izbira.

Glukoza in energija

Človeško telo potrebuje kot vir energije snov, imenovano glukoza. To pridobi z razgradnjo škroba in drugih ogljikovih hidratov, zaužitih s hrano. Vsa živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate, se prebavljajo po isti poti, pa naj gre za skodelico cvetače ali francoski rogljiček. Razlika je le v hitrosti razgradnje hranilnih snovi v glukozo, kar se meri z glikemičnim indeksom. Glukoza, ki je nastala po razgradnji v prebavilih, potuje po krvi do celic. Telo jo lahko nemudoma porabi kot vir energije za številne dejavnosti (hoja, tek, razmišljanje …) ali pa jo shrani kot "zalogo" v mišicah in maščobnem tkivu za kasnejše potrebe. Pri tem igra pomembno vlogo trebušna slinavka, ki izloča hormon inzulin. Ta poskrbi, da glukoza, ki se je sprostila v krvni obtok, doseže tiste predele telesa, ki jo potrebujejo.

Ali ogljikovi hidrati res redijo?

Obrok, ki temelji na ogljikovih hidratih, zlasti enostavnih (vsa živila, ki vsebujejo belo moko, sladkor, druga rafinirana živila, gazirane pijače ...), in živilih z nizkim glikemičnim indeksom, povzroča hiter dvig ravni sladkorja v krvi. Tako je naenkrat v krvnem obtoku preveč glukoze. Telo jo sicer potrebuje za gorivo, vendar v zmernih količinah. Trebušna slinavka mora poskrbeti, da sladkor v krvi pade na normalno raven, zato pospešeno izloča inzulin. Ker je v krvi glukoze več, kot je organizem trenutno potrebuje, se s pomočjo inzulina uskladišči v maščobnem tkivu. Posledica je padec sladkorja v krvi in s tem povečana želja po hrani, zlasti po sladkorju. Da bi premagali lakoto in si povrnili energijo, večina znova poseže po hrani z enostavnimi ogljikovimi hidrati (čokolada, sladka kava, sendvič z belo žemljico, piškoti, slaščice, krofi, sladke osvežilne pijače, sokovi ipd.), ki znova dvignejo nivo krvnega sladkorja. Vsak "vbrizg" sladkorja spremlja porast inzulina. Če se to zgodi večkrat in se maščoba nalaga v maščobnem tkivu, se začnemo počasi rediti in pridobivati odvečne kilograme, kar pa ni edina posledica visoke ravni inzulina.

Če je raven inzulina v krvi pogosto povišana, postanejo celice, ki glukozo sprejemajo, odporne proti delovanju inzulina. Tako manj glukoze prispe tja, kjer je dejansko potrebna. Glukoza ostaja v krvnem obtoku, kar povzroča poškodbo celic in mnoge druge zdravstvene težave. Celice tudi ne dobijo dovolj goriva, kar povzroča utrujenost, telo pa poskuša to popraviti tako, da preko trebušne slinavke sprošča še več inzulina v kri. To še poveča odpornost proti inzulinu in po več letih lahko povzroči razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Andrej Petelinšek Zjutraj se jim raje odrecite.

Kaj ste danes zajtrkovali?

Toast z marmelado in sladko kavo? Francoski rogljiček? Krof? Namesto da bi svojemu telesu že zjutraj, ko se zbudi in prosi za gorivo, dali pravo gorivo, mu vi daste sladkor?! To je enako, kot da bi v avto z dizelskim motorjem natočili bencin. Ampak tega gotovo ne bi storili. Veste namreč, da potem motor ne bi deloval! Kaj pa vaše telo? Zakaj se do njega ne obnašate isto? Mnogim je čisto vseeno, katero gorivo - in če sploh katero - bodo zjutraj natočili.

Preskakovanje zajtrka

Je morda potem bolje zajtrk preskočiti? Nikakor! Vaše celice bodo ostale lačne! Preskakovanje zajtrka povzroči padec ravni sladkorja v krvi pod normalo. Posledica je utrujenost, padec energije in velika želja po sladkorju oziroma enostavnih ogljikovih hidratih. In zgoraj zapisana zgodba se ponovi. Ko pojemo obrok z enostavnimi ogljikovimi hidrati ali z visokim glikemičnim indeksom, sladkor v krvi naraste in spet s pospešenim delovanjem inzulina pade. Višek glukoze se uskladišči kot maščoba v maščobnem tkivu. Ta začarani krog se ponovi še nekajkrat čez dan.

Zdrav zajtrk

Kadar z zajtrkom vnesemo v organizem vsa nujno potrebna hranila - beljakovine, sestavljene ogljikove hidrate, zdrave maščobe, vlaknine, vitamine, minerale -, zagotovimo dobro energijo za začetek dneva, organizmu pa omogočimo vzdrževanje normalne enakomerne ravni sladkorja in inzulina v krvi. To nam pomaga preprečiti odvisnost od ogljikovih hidratov čez dan in uspešno nadziranje apetita ter željo po sladkorju. Naša energija in razpoloženje bosta odlična. Zdrav zajtrk telo oskrbi z vsemi ključnimi hranili in vodo, priskrbi energijo iz beljakovin in ne iz ogljikovih hidratov, zaradi česar ne dviguje ali znižuje nivoja krvnega sladkorja.

Profimedia Jajca so sestavni del uravnoteženega zajtrka.

Če v svoje prehranjevalne navade vključimo zdrav zajtrk in nadaljnje redne obroke, med katerimi naj ne mine več kot tri ure, se bo to poznalo tudi pri izgubljanju kilogramov - organizem bo namreč začel kot vir energije porabljati notranje zaloge, "uskladiščeno" telesno maščobo.

Posledice nezdravega prehranjevanja

Naj še enkrat spomnimo, da je neprimerna prehrana eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje v otroštvu, mladostništvu in pozneje v odrasli dobi. Posledice nezdravega prehranjevanja je čedalje večji problem prekomerne telesne teže in debelosti. Kakovost življenja se zato zmanjšuje, povečujeta pa se obolevnost in prezgodnja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka. Z zdravimi prehranjevalnimi navadami bi po podatkih strokovnjakov lahko preprečili kar 80 odstotkov kroničnih obolenj, 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2 in tretjino rakavih obolenj. Uvedba uravnoteženega zajtrka pa je gotovo ena pomembnejših prehranjevalnih navad.

Mnoge raziskave so pokazale, da je hrana, ki jo po večini uživamo danes, zaradi potreb po masovni produkciji, vplivov okolja in transporta ter številnih drugih škodljivih dejavnikov oropana tudi preko 80 odstotkov vitaminov in mineralov. Vedno več ljudi se zaradi slednjega, hkrati pa tudi kroničnega pomanjkanja časa, zateka k priročnim rešitvam v obliki nadomestka obroka. Tudi tak obrok je lahko odlična rešitev, če je seveda izdelek res kakovosten in vsebuje vsa organizmu potrebna hranila (beljakovine, ogljikove hidrate, zdrave maščobe, vlaknine ter vitamine in minerale).