Domača lekarna: Šentjanževka pomaga pri depresiji, celi rane, blaži bolečine

Borut Cerkvenič, 29.7.2020
Shutterstock

Pomaga pri glavobolih in nespečnosti, izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje občutek izčrpanosti, brezvoljnosti in utrujenosti. Cveti od junija do septembra, največ pa je najdemo v juliju.

Šentjanževki (Hypericum perforatum L.) po domače rečemo še grilavec, ivanovka, janževka, kamenika, krčevec, kri svetega Janeza, roža svetega Ivana, zvonec, šentjanžove rože, navadna krčnica, počist, krvočistnik, navadna krčna zel, rumena naniknica. Šentjanževka je trajnica in zraste do 70 centimetrov visoko. Spodaj je nekoliko olesenela in razraščena. Steblo je dvorobo in tudi po tem se rastlina loči od sorodnih vrst. Jajčasti listi, ki rastejo nasprotno, so brez pecljev, imajo pa številne luknjice (listi so perforirani). Tako šentjanževko tudi prepoznavamo. Če liste pogledamo proti soncu, se vidijo te luknjice. To so v bistvu žleze, v katerih je eterično olje.

image
Wikimedia

Rumeni cvetovi se pojavijo na koncu poganjkov. Če nekaj cvetov zmečkamo med prsti, se iz njih izcedi rdeč sok, in to je še ena značilnost, ki nam pokaže pravo šentjanževko. Cvetove in cvetočo zel nabiramo od junija do septembra. Šentjanževka najbolj uspeva po suhih travnatih pobočjih, na gozdnih posekah, ob gozdovih, med grmovjem, na goljavah in tratah, po nasipih. Raste do nadmorske višine 1800 metrov po vsej Sloveniji. Cveti od junija do septembra, največ pa je najdemo v juliju.

Na zdravje dobro učinkuje zaradi svojih grenčin, čreslovin, eteričnega olja, glikozidov, ogljikovih hidratov, prav tako vsebuje beljakovine, smole, pektinsko in miristinsko kislino, fitosterin in rdečilo hiperin. Uporabljamo jo v čaju, olju, tinkturi in kot mazilo.

Roža svetega Ivana je uporabna v čaju, olju, tinkturi ali kot mazilo

Pomaga pri depresiji, celi rane in blaži bolečine, pomirja trebušne krče in pospešuje izločanje sluzi. Uporabljamo jo pri nečisti in poškodovani koži, tudi pri suhi, luskasti in razpokani. Pomaga pri glavobolih in nespečnosti, izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje občutek izčrpanosti, brezvoljnosti in utrujenosti. Priporočajo jo kot grgralo pri vnetih dlesnih, proti močenju postelje, za lajšanje težav pri menstruaciji in menopavzi. Šentjanževka čisti kri, ledvice, mehur, preprečuje zasluzenje pljuč. Lajša znake živčnosti, vnetje hrbteničnega živca, revmatizem in razna druga vnetja. Dobrodošla je pri opeklinah, podkožnih krvavitvah in pasastem izpuščaju, pri poškodovanih mišicah, podplutbah, zmečkaninah, bulah in čirih, odstranjuje gliste in zdravi hemoroide (zlato žilo). Semena delujejo zapiralno in so odlična pomoč pri težavah z drisko.

image
Shutterstock

Opozorilo: pri rednem uživanju šentjanževke ali pri zunanji uporabi lahko postanemo preobčutljivi za sonce, zato se med uporabo izogibajte sončni svetlobi. Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko vplivajo na delovanje nekaterih zdravil, predvsem tistih, ki se presnavljajo preko jeter, na primer kontracepcijskih tablet, antidepresivov, teofilinov, digoksinov. Če uživate katerakoli od teh zdravil, se pred uporabo šentjanževke posvetujte z zdravnikom. Šentjanževka ni primerna za nosečnice in doječe matere. Če jemljete kontracepcijske tablete, potem ne uživate pripravkov iz nje, ker izniči njihovo delovanje. Tudi če se zdravite za depresijo, ne smete piti čaja iz šentjanževke ali uživati kapljic iz nje.

ČAJ ZA POMIRITEV ŽIVCEV
Zvrhano čajno žličko posušene cvetoče zeli šentjanževke damo v četrt litra hladne vode, zavremo in po nekaj minutah odstavimo. Pustimo stati še pet minut in precedimo. Čaj osladimo s kostanjevim medom. Spijemo dve do tri skodelice na dan.

POMOČ PRI SPANJU
Čajno žličko posušene cvetoče zeli šentjanževke prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati od osem do deset minut in precedimo. Čaj pijemo eno uro pred spanjem, osladimo ga s kostanjevim medom.

ŠENTJANŽEVO OLJE
Potrebujemo dobro ekstra deviško hladno stiskano oljčno olje in cvetove šentjanževke. Cvetove šentjanževke damo v kozarec s širokim grlom, le toliko, da je cvetov malo čez pol kozarca, nato prelijemo z oljčnim oljem do vrha. Kozarec dobro zapremo in za šest tednov postavimo na sončno okensko polico. Večkrat ga pretresemo. Po tem času olje precedimo in nalijemo v manjše steklenice. Hranimo jih v hladnem in temnem prostoru, ne v hladilniku.
Olje uporabljamo zunanje kot masažo pri opeklinah, obrabljenih sklepih, za lajšanje bolečin pri vnetjih, tudi pri protinu, za masažo hrbtenice ali vratu, pri vnetju hrbteničnega živca, revmi, krčnih žilah, hemoroidih, pri odrgninah, starostnih ranah (preležaninah) in pikih žuželk.
Pri težavah s sinusi si kapljico olja damo v vsako nosnico, pri vnetju želodca ali pomanjkanju joda pa vsako jutro popijemo na tešče kavno žličko tega olja. Ker pa olje rahlo zapira, moramo, če imamo te težave, ob olju zaužiti še nekaj, kar nam bo uredilo prebavo.
Pri težavah z žolčem, žolčnimi in ledvičnimi kamni dodamo v jedilno žlico šentjanževega olja osem kapljic limoninega soka; tako olje topi in odstranjuje žolčne kamne.

TINKTURA ZA POMOČ PRI DEPRESIJI
Potrebujemo toliko sveže cvetoče zeli šentjanževke, da napolnimo polovico kozarca, kozarec s širokim grlom s pokrovom in 50-odstotno žganje. Svežo cvetočo zel šentjanževke na drobno narežemo, damo v kozarec in prelijemo z žganjem do vrha. Kozarec dobro zapremo in za tri tedne postavimo v senco. Večkrat ga pretresemo. Potem žganje precedimo in nalijemo v manjše steklenice.
Ob depresijah uživamo tinkturo dvakrat ali trikrat na dan po 25 do 30 kapljic; pomešamo jo s pol kozarca mešanega čaja in popijemo. Kura naj traja vsaj en mesec. Uživanje te tinkture je priporočljivo pozimi.
Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku