Domače poreklo hrane: Je domače tudi bolj kakovostno?

Darinko Kores, 28.7.2020
Tit Košir

Pristni slovenski pridelki v resnici sploh niso tako pristno slovenski, kot si po navadi mislimo.

Tudi iz slabega se lahko izcimi kaj dobrega. Koronavirusna kriza je na primer pripomogla k temu, da se je začelo več ljudi bolj zares odzivati na niti ne tako nove pozive h kupovanju slovenskih izdelkov, kjer in kadar je le mogoče. Kaj pa racionalno in smiselno? Ob nedavni 30-letnici Zveze potrošnikov Slovenije je njena predsednica Breda Kutin opozorila na marsikdaj nekritično povezovanje domačega porekla z visoko kakovostjo blaga. Saj včasih to drži, marsikdaj pa ne.

Ekološka, a draga bližina

Še posebno pri svežih živilih pomeni bližnji izvor časovno in prostorsko krajše poti do končnega porabnika. Torej bi morali biti taki artikli bolj sveži, zdravi, okusni ... Pri kratkih transportih se zmanjša poraba energentov in s tem globalno onesnaževanje okolja. S tem odpade potreba po tretmaju s sredstvi proti kvarjenju in torej potencialna nevarnost za zdravje. Vse to bi moralo pomeniti tudi prihranek pri stroških in torej cenejšo ponudbo (ali vsaj ugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno), kar bi kupcem še dodatno olajšalo odločitev med domačim in uvoženim v prid prvega. A v praksi je največkrat ravno nasprotno. Naravne in še katere danosti so pri marsikaterem domačem pridelku manj ugodne kot pri tuji konkurenci, torej zahtevajo več vlaganj, sredstev za zaščito in povečevanje pridelka, predvsem pa dela. Ki je v tako imenovanem razvitem svetu kljub pogosti podplačanosti (sploh sezonskih in prekarnih) delavcev v neposredni proizvodnji še vedno mnogo dražje kot v revnejših deželah - pa četudi se od tam uvoženo blago še tako kiti z oznakami a la "fair trade".

"Mnjam" ali "žbljak"?
Eksemplaričen primer zmotnega ljudskega prepričanja o superiornosti domačih pridelkov je omalovažujoče omenjanje kitajskega česna. No, resnici na ljubo je ta besedna zveza v visoki kulinariki kvečjemu sinonim za najbolj vrhunskega na svetu. To pa ne velja za večino, kaj šele za ves česen kitajskega porekla, ki se znajde na trgovskih policah skoraj povsod po svetu. Tisti za manj kot tretjino maloprodajne cene domačega gotovo ne spada v to prestižno kategorijo. Je pa res, da se počasneje kvari. Zakaj le?

Eksperimenti včasih uspejo

Sploh pa je - tudi z vidika globalne ekologije, da o ekonomiji sploh ne govorimo - kar na mestu modro pretehtati, kaj je kje sploh smiselno gojiti. Da je sicer možno pridelovati tudi kaj takega, kar tja načeloma sploh ne spada, je ob vsej sodobni tehnologiji bolj kot ne jasno. Kakšni so (ne zgolj finančni) stroški takih eksperimentov, sploh glede na količino in kakovost rezultatov, pa je že drugo vprašanje.

Če je dovolj dolgo prisotna in dovolj dobro sprejeta, sčasoma posvojimo še takšno eksotiko

Nedavno so iz prekmurskega podjetja, ki v (s pomočjo geotermalne energije ogrevanih) rastlinjakih pri Dobrovniku goji orhideje, obvestili javnost, da so poskusno vzgojili letino druge najdražje začimbe na svetu (še dražji je le žafran) - vanilije. V prihodnje naj bi pridelek povečali in ga ponudili tudi na trgu. Butično, kakopak. Ker gojenje v skoraj sterilnem okolju zmanjša potrebo po pesticidih, bo njihov pridelek blizu oznake bio. Ali bo vsaj približno tako aromatičen, kot je tisti sicer mnogo manj bio z Madagaskarja ali iz Indonezije, ki sta zaradi ugodnih pogojev največji proizvajalki, ali s celo količinsko precej skromnejšega Reuniona (francoskega otoka v Indijskem oceanu), od koder izvirno prihaja slavna burbonska vanilija, bomo že še okusili. Sploh pa je pradomovina te visoko cenjene začimbe Mehika.

image
Arhiv Večera Stari slovenski pregovor pravi, da je treba reči bobu bob. A na njivah in mizah ga je izpodrinil iz Amerike uvoženi fižol.

Slovensko iz novega sveta

Od drugod je že pred davnimi časi prišlo še marsikatero živilo, ki ga imamo dandanes za nekaj najbolj tipično našega. Z dolgotrajno selekcijo, žlahtnjenjem in sortnim prilagajanjem tukajšnjim razmeram ter postopno prevlado med kulturnimi rastlinami je tako tudi zares postalo. Večina žitaric in nekatere stročnice bržkone izvirajo z Bližnjega vzhoda in iz Azije, marsikaj užitnega in v teh krajih bujno rastočega najbrž tudi iz Afrike. Pa niti ni nujno, da je to v naše kraje zavestno in namerno prinesel človek.

image
Marko Vanovšek Poleg bolj avtohtone pšenice je postala ameriška koruza ena najpomembnejših poljščin.

Gotovo pa smo koruzo, krompir, fižol, papriko, paradižnik - in še marsikatero osnovno sestavino slovenske prehrane - dobili iz Amerike kmalu po njenem odkritju. Torej ne gre za zares avtohtone pridelke, čeprav jih dojemamo kot take. Kdaj bomo tako posvojili tudi novodobne popestritve domačega gojitvenega asortimenta, pa je odvisno od tega, kako dobro in dolgoročno se bo kaj od tega prijelo - tako med pridelovalci kot med konzumenti.

(RECEPT) Bobova kremna juha
30 dag suhega ali 50 dag svežega boba
jušna zelenjava (korenje, peteršiljeva korenina, zelena, por, luštrek ...)
1-2 žlici (oljčnega) olja
1-2 čebuli
3-4 stroki česna
1 žlička kumine
1 lovorov list
šetraj ali timijan
majaron
sol
črni poper
po želji 1-2 dl kisle smetane
peteršilj ali drobnjak

Na olju rahlo porumenimo sesekljano čebulo. Dodamo česen, ko zadiši, pa še bob - če uporabimo suhega, ga moramo prej namakati kakih 12 ur, najbolje kar čez noč. Zalijemo s hladno vodo, da je bob dobro pokrit. Dodamo očiščeno in sesekljano zelenjavo, pristavimo na zmernem ognju. Ko zavre, pokrijemo s pokrovko in na majhnem ognju kuhamo kake pol ure. Dodamo dišavnice in rahlo solimo ter kuhamo še kake pol ure do eno uro, da se bob zmehča. Kako petino boba s penovko poberemo iz posode. Odstranimo lovorov list, popopramo in s paličnim mešalnikom zmiksamo, da dobimo homogeno kremno juho. Po potrebi dosolimo, vmešamo bob, ki smo ga poprej pobrali ven, in med občasnim mešanjem kuhamo še kakih 10 minut. Vmešamo smetano in postrežemo. Po želji posujemo s sesekljanim drobnjakom ali peteršiljem.
Zraven lahko postrežemo opečene kruhove kocke (krutone) ali jušne kroglice.
Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku