Domovi za starejše: Premalo postelj in dolge čakalne dobe

Tina Recek, 7.12.2019
Andrej Petelinšek

Na listi 26 tisočih čakajočih za sprejem v domove za starejše bi jih 11 tisoč posteljo potrebovalo takoj, a kaj, ko za vse ni prostora. V prihodnjih dveh letih naj bi bilo na voljo 574 novih postelj pri koncesionarjih.

Že več let pokajo po šivih domovi za starejše. Teh je pri nas 59 javnih in 43 koncesionarskih, ki izvajajo institucionalno varstvo. V javnih domovih za starejše je trenutno 13.466 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo 5320 mest in v posebnih zavodih za odrasle 2253 mest. Skupno je na področju institucionalnega varstva 21.039 mest, od tega za starejše 18.786 mest.

Na listi čakajočih za sprejem je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov 11 tisoč prosilcev, ki bi takoj potrebovali posteljo. Ker število prosilcev krepko presega kapacitete, čakajo na posteljo, posebno za enoposteljno, več let. V Domu Danice Vogrinec v Mariboru denimo na namestitev v tako sobo čakajo do tri leta. Tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pojasnjuje, da so čakalne vrste različne med izvajalci in do sprejetja v dom traja od nekaj mesecev do nekaj let.

image
Arhiv Večera Biserka Marolt Meden: ”Skrb za starejše bi morali združiti pod eno streho - z ministrstvom za starejše.”

Pri tem poudarjajo, da so pri podatkih o čakajočih evidentirani tisti, ki pošljejo prošnjo, ki je lahko aktualna ali poslana na zalogo. Kot aktualna se obravnava npr. prošnja, ki jo prosilec odda za enoposteljno sobo v točno določnem domu. Če se mu medtem ponudi mesto v dvoposteljni sobi v drugem domu za starejše in to možnost zavrne, njegova prošnja še vedno ostane kot aktualna za želeno namestitev.

Na Hrvaškem ni čakala

Ravno zaradi dolge čakalne dobe pri nas in predvsem zaradi visoke cene oskrbe je bralka iz Cerknice svojo taščo namestila v zasebni dom na Hrvaškem v mestu Bosiljevo. Tam na prosto posteljo ni čakala. "Tašča zaradi starostne demence in drugih bolezni potrebuje popolno osebno pomoč, za katero plačuje nekaj čez 500 evrov. Biva v triposteljni sobi v domu, kjer je zgolj 15 starostnikov. Z osebjem doma sem zelo zadovoljna in v štirih letih, kolikor je v njem nastanjena sorodnica, nimam niti ene pripombe. Zanjo lepo skrbijo, do sedaj nisem recimo opazila kakšne preležanine ali morda podhranjenosti," nam je zaupala.

image
Robert Balen Janez Malačič: ”Slovenija ni pripravljena in, kakor se zdi, tudi ne sposobna sprejeti celovite prebivalstvene politike.”

Da v domovih za starejše vlada prostorska stiska, ne preseneča, država je zadnja domova za starejše in javna zavoda v Ljubljani in Mariboru zgradila pred 15 leti; v letu 2004 (Dom starejših občanov Fužine) in 2005 (Dom starejših občanov Tezno). Kot nadaljujejo na MDDSZ, pa je država v letih 2014 in 2015 zgradila enoto Stročja vas Ljutomer, enoto za demenco Kočevje in dislocirano enoto Metlika, nadalje lani novo enoto za dementne v domu v Škofji Loki, v začetku tega leta pa enoto za dementne v Domu Nine Pokorn Grmovje. Poleg tega letos sofinancira gradnjo nove enote Doma upokojencev Center ob Regentovi cesti v Ljubljani, ki bo končana v letu 2020 in v stavbi bo 44 mest za stanovalce z demenco. Dve gospodinjski skupini za stanovalce z demenco za skupno 24 ljudi sofinancira tudi v Domu upokojencev Postojna (dela se izvajajo letos). Financira se tudi gradnja novega varovanega oddelka v posebnem socialnovarstvenem zavodu Dom Lukavci za 12 ljudi, ki bo predvidoma zaključena do konca tega leta.

Višje oskrbnine - za koliko?
Okoli 20 evrov na dan stane oskrba z manjšim obsegom osebne pomoči v javnem domu. V Skupnosti socialnih zavodov napovedujejo, da se bodo oskrbnine v domovih za starejše zaradi dviga minimalne plače povečale za od dva do tri odstotke, a na ministrstvu za delo to napoved zanikajo. "Ocenjujemo, da se bodo cene storitve institucionalnega varstva v letu 2020 v povprečju lahko v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka," so zapisali na ministrstvu.
(sta, tre)

Na podlagi razpisa, objavljenega v letu 2017, pa je bilo podeljenih 928 koncesijskih mest. V letu 2020 in 2021 bo tako zagotovljenih še 574 mest v domovih, ki bodo zgrajeni v Mariboru, pa v občinah Hoče - Slivnica, Lenart, Pivka, Loška dolina, Žiri, Železniki in Komenda.

Deset milijonov evrov v dveh letih

Koliko denarja pa je vlada v proračunu namenila za domove za starejše? "V proračunih za leti 2020 in 2021 so zagotovljena sredstva v višini deset milijonov evrov za investicije - vlaganje v domove za starejše. MDDSZ si v okviru priprave programskih dokumentov tudi prizadeva, da bodo v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027 na voljo tudi evropska sredstva za vlaganje v domove za starejše, za vzpostavitev in modernizacijo socialne infrastrukture za izvajanje institucionalnega varstva, zlasti na področju demence," še pravijo govorci na ministrstvu.

Predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden glede gradenj novih domov za starejše meni, da je država dolžna iz proračunskih sredstev zagotavljati mrežo javnih zavodov. Po njenem prepričanju bi morali skrb za starejše združiti pod eno streho - z ministrstvom za starejše, ki bi si izborilo finančna sredstva za gradnjo javnih domov, "saj težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo rešil tega problema. Ker ni dovolj narejenega za starejše, to pomeni dodatno obremenitev mlajših. Če posameznik nima možnosti starejšega namestiti v dom, stanovanjsko skupnost ali negovalno bolnišnico, je v hudi stiski. Poleg službe mora namreč skrbeti za majhne otroke in organizirati skrb še za starejšega. Če je urejeno za starejše, potem je urejeno še za mlajše. Koristi od urejenega sistema za starejše ima celotno družba," zaključi predsednica.

Še slabše?
Slovenija velja za najhitreje starajočo se državo med članicami Evropske unije. Sredi stoletja naj bi se delež starejših od 65 let ljudi približal 30 odstotkom. Demograf in ekonomist Janez Malačič pravi, da lahko pričakujemo, da bo rodnost ostala še naprej nizka in da priseljevanje ne bo v zadostni meri nadomestilo prenizke rodnosti. Po njegovem se bodo v takšnih demografskih okvirih že tako neurejene in slabe razmere na področju dolgotrajne oskrbe za starejše v Sloveniji verjetno še poslabšale. Skrbi predvsem dejstvo, da Slovenija ni pripravljena in, kakor se zdi, tudi ne sposobna sprejeti celovite prebivalstvene politike, ki bi odgovorila na širša vprašanja položaja vseh velikih skupin prebivalstva v družbi. Skupine ljudi v mladih, srednjih in starih letih je treba vključiti v takšno politiko celovito in premišljeno. Za to sta potrebna denar in pametna strategija.

Anketa

Ste se v letošnji sezoni obolenj cepili proti gripi?

Sudoku