Državni svet z vetom na izredno uskladitev pokojnin

Tanja Fajnik Milakovič, 28.11.2019
Andrej Petelinšek

V Stranki Alenke Bratušek presenečeni nad ravnanjem Zveze društev upokojencev. Upokojence zanima, ali se lahko zgodi, da izredne uskladitve na koncu sploh ne bo.

Državni svet je danes izglasoval odložilni veto na interventni zakon, ki poleg omejitve stroškov za plače v javnem sektorju določa izredno uskladitev pokojnin. Ne strinja se namreč, da se pokojnine konec leta 2020 zvišajo v enakem znesku za vse upokojence. Državni zbor bo tako moral o zakonu odločati znova. Z uskladitvijo pokojnin v nominalnem znesku se po mnenju državnih svetnikov ruši sistemska ureditev, po kateri je višina pokojnine odvisna od dolžine vplačevanja prispevkov in višine prispevkov, ki so bili plačani. Državni svetniki so odložilni veto izglasovali soglasno, z 29 glasovi za.

Zelo različna mnenja o izredni uskladitvi

Upokojence pa seveda najbolj zanima, ali se lahko zgodi, da izredne uskladitve pokojnin na koncu sploh ne bo. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mirijo. "Če bi se zgodilo, da zakon, ki določa izredno uskladitev pokojnin v nominalnem znesku, ob drugem glasovanju v državnem zboru ne bi prejel dovolj glasov poslancev, bi se pokojnine kljub temu lahko izredno uskladile tudi po veljavnem pokojninskem zakonu na predlog Zpiza in ob soglasju vlade," pojasnjujejo.

Državni svetniki so odložilni veto izglasovali soglasno

Presenečeni nad ravnanjem Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki je pozvala k sprejetju odložilnega veta, so v Stranki Alenke Bratušek (SAB), kjer so predlagali (za mnoge sporno) nominalno izredno uskladitev pokojnin. Torej v enakih zneskih, vsem upokojencem 6,5 evra, ne glede na višino njihove pokojnine, kar je bilo sprejeto na odboru za finance. Kasneje so ga neuspešno poskušali spremeniti poslanci SMC in Desusa z dopolnilom, da se izredna uskladitev opravi v odstotkih, a niso zbrali dovolj glasov. Rezultat je bil 42:42. Kar kaže, da so mnenja glede načina izredne uskladitve pokojnin v parlamentu zelo različna, celo znotraj koalicije, in je težko napovedati, ali bo pri vnovičnem glasovanju predlog SAB še dobil dovolj glasov. Mora jih vsaj 46. In če jih ne bo? Potem nominalne uskladitve pokojnin najverjetneje ne bo. So pa v SAB danes vendarle povedali tudi, "da se zakon lahko spreminja tudi kasneje, in če bo v državnem zboru večina poslancev za drugačen način, se bodo pokojnine izredno usklajevale na drugačen način. Do decembra 2020 je čas za spremembo."

​Proti uvajanju uravnilovke

In kaj pravijo v Zdusu? Predsednik Janez Sušnik je pojasnil, da namesto izredne uskladitve v nominalnih zneskih zahtevajo, naj se določi, da se pokojnine izredno uskladijo v odstotkih. "Z uvajanjem uravnilovke v pokojninski sistem bi se v celoti porušila razmerja med pokojninami, katerih višina je bila določena od dolžine pokojninske dobe in vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Takšen poseg je nezakonit in protiustaven," pojasnjuje Sušnik. In doda: "Se pa strinjamo, da bi problem revščine med upokojenci z najnižjimi pokojninami, tudi tistih, ki so se upokojevali predčasno, morala država reševati s socialnimi transferji. Tistemu, ki prejema pokojnino 400 evrov, ne bo čisto nič pomagalo, če bo namesto 4 evrov dobil 6,5 evra prihodnje leto decembra, torej 2,5 evra več." Škoda, ki bi jo s prehodom na nominalno usklajevanje pokojnin naredili, bi bila večja. Aktivna generacija, ki vplačuje prispevke, ne bi bila več motivirana, ker bi se njihove pokojnine s časom povsem približale pokojninam tistih, ki so v sistem vplačevali občutno manj, pravijo v Zdusu.

Tudi nad zakon o izvrševanju proračunov
Državni svet je izglasoval odložilni veto na prejšnji teden sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. V njem zapisani znesek povprečnine se zdi svetnikom prenizek za zagotavljanje financiranja dejanskih stroškov občin. DZ bo moral zdaj o zakonu odločati ponovno.
Zakon je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Ti številki sta prvič v celoti izračunani po metodologiji iz zakona o financiranju občin, je Saša Jazbec s finančnega ministrstva poskušala odvrniti državne svetnike od izglasovanja odložilnega veta. Državni svetniki so prepričani, da bi morala biti povprečnina vsaj za 70 evrov višja, s čimer je sicer soglašal tudi parlamentarni odbor za finance, vendar so nato poslanci na plenarni seji ob glasovanju o proračunskih dokumentih znesek povprečnine znova znižali. Sprejeta povprečnina je skladna s fiskalnim okvirom, je dejala Jazbečeva. (sta)
Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku