Galapaške želve dale spoznanja o staranju in raku pri ljudeh

seniorji.info, STA, 5.12.2018
Profimedia

Pri galapaških želvah velikankah, ki so znane po dolgoživosti, so znanstveniki našli genske variante, povezane s staranjem in rakom. Ugotovitve bi lahko prispevale tudi k razumevanju staranja in raka pri ljudeh, saj imata človek in želva velikanka 90 odstotkov enake genske zasnove.

Znanstveniki so proučevali genoma dveh želv, med drugim Osamljenega Jurija, ki je bil zadnji znani primerek vrste Chelonoidis abingdonii. Poginil je leta 2012 v ujetništvu na otoku Santa Cruz, star pa je bil med 120 in 130 let.

image
Profimedia
Osamljenega Jurija so odkrili leta 1972 kot zadnjega galapaškega želvaka podvrste z otoka Pinta (Chelonoidis abingdoni). Naslednjih 40 let je živel pod zaščito v Tortoise Centru v Santa Cruzu, a se ni razmnoževal.
Čeprav je veljalo prepričanje, da je z Georgovo smrtjo za vedno izginila tudi njegova vrsta, pa so raziskovalci univerze Yale v članku, objavljenem v znanstveni reviji Biological Conservation, razkrili, da so na otoku Isabella odkrili 17 hibridov iste vrste želv.

"Želve velikanke smo izbrali, ker so ene najdlje živečih živali in so verjetno razvile tudi nekatere genske mehanizme za zmanjšanje tveganja za razvoj raka," je povedal eden od soavtorjev študije z avstralske univerze Flinders Luciano Beheregaray. "Zato so izvrsten model za proučevanje dolgega življenja in s starostjo povezanih bolezni," je dodal, kot piše na spletni strani univerze.

Proučili so več kot 3000 genov, v genomih pa so našli več variant, ki bi lahko vplivale na šest od devetih znakov staranja. Prav tako so našli gene, ki bi bili lahko povezani z rakom pri človeku.

"Več teh genov je pri človeku zapisanih samo enkrat, pri želvah velikankah pa so nekateri podvojeni, nekateri celo potrojeni," je dejal Beheregaray. "Vemo, da podvojitev genov deluje na njihovo delovanje," je pojasnil. Ravno te podvojitve bi lahko vplivale tudi na sposobnost želv velikank, da zelo dolgo živijo. To bodo ugotavljali v prihodnjih raziskavah.

Želve velikanke sicer niso povsem odporne na raka, vendar pa je raven te bolezni pri njih zelo nizka. Kot je pojasnil profesor z avstralske univerze, je rak posledica težav med celično delitvijo. Napake najverjetneje povzroča DNK. Želve velikanke so torej morda razvile mehanizem za preprečevanje tega.

image
Profimedia

Znanstveniki upajo, da bodo te ugotovitve izboljšale razumevanje staranja in raka pri ljudeh. Človek in želve velikanke imajo namreč enake več kot 90 odstotkov DNK.

Bodo pa te ugotovitve prispevale tudi k prizadevanjem za obnovitev populacij teh želv na Galapaškem otočju, je povedal direktor galapaškega nacionalnega parka Jorge Carrion.

Na tem ekvadorskem otočju, znanem po edinstveni favni in flori, sicer živi med 30.000 in 40.000 želv, ki pripadajo 12 različnim vrstam. Nekatere so velike do 1,80 metra, dočakajo pa lahko tudi do 180 let, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Avstralska študija je brezplačno dostopna na spletni strani Nature Ecology & Evolution.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku