Grad Šalek: Stolp je odbijal krogle, ni pa odbil strele

Rozmari Petek, 28.5.2020
Jan Štrukelj

Osnove obnove gradu, po katerem je Šaleška dolina dobila ime, so skorajda že pripravljene, a za končni cilj, grad širše odpreti obiskovalcem, bo potrebnih še veliko vlaganj.

Ena vidnejših značilnosti Velenja kot celotne Šaleške doline so ruševine gradu Šalek, ki stojijo nad predorom glavne ceste, ki pelje na Koroško. Desetletja zobu časa kljubuje v slovenskem merilu edinstven trikotni stolp, ki je tudi v evropskem merilu svojevrstna posebnost. Po pripovedih naj bi tak stolp odbijal topovske krogle, ni pa odbil strele, ki naj bi bila povod, da je grad pogorel okoli leta 1770 in končal svojo takrat šest stoletij dolgo tradicijo (njegovi lastniki so bili med drugim tudi Žovneški, kasneje celjski grofje). Velja za enega najstarejših gradov v dolini, ki so ji nekoč pravili Dolina gradov. Zanj so zadnja leta skrbeli predvsem člani Turističnega društva Šalek, sedaj pa je lastnica ruševine, Mestna občina Velenje, grad v upravljanje predala Muzeju Velenje.

image
Rozmari Petek Velenjski grad, v ozadju ruševine gradu Šalek. Dolino so včasih povsem upravičeno imenovali Dolina gradov.

Prva bo varnost

Ta je s pomočjo evropskega projekta Ruins sestavil načrt upravljanja gradu, ki zajema tudi njegovo sanacijo. "Prva naloga je, da bomo na območju gradu Šalek zagotovili varnost, tako za obiskovalce kot za nas, ki bomo skrbeli za grad in tam pripravljali različne vsebine, dogodke," opisuje direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Načrt vsebuje različne možnosti obnove gradu. Že veliko bi denimo naredili z zamenjavo ograje, ki bi jo na določenih mestih podaljšali in tako izkoristili razgledne točke, in s postavitvijo klopi. Ideja je tudi, da bi postavili spremljevalne objekte, v katerih bi bile sanitarije in gostinska ponudba. Kot zadnja in najverjetneje najdražja opcija (ocenjena je na 1,8 milijona evrov) pa je ureditev avtentičnega dostopa do gradu. Do gradu namreč sedaj poteka zelo strma pot skozi porušeni del obzidja, medtem ko je del, kjer je bil pravi vhod v grad, sedaj pozidan in v zasebnih rokah.

image
Rozmari Petek Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje 

​Stolp je nedotakljiv

V okviru opisanega projekta je smernice, kje se lahko posega v prostor in kje ne, pripravil celjski zavod za varstvo kulturne dediščine. "Grafično smo določili, kateri del gradu, v tem konkretnem primeru je to osrednji trikotni stolp, je nedotakljiv in se ga ohranja za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela in za ohranjanje nasploh. Medtem ko so določeni drugi deli, na primer ograje, lahko dopolnijo, spremenijo. So pa v sklopu tega deli, ki so moteči in bi jih bilo treba urediti boljše, na drugačen način. Pripravili smo torej osnove, ki olajšajo odločitve, kaj se s tem gradom sme početi. Da veš, kam lahko denimo sploh postaviš kakšen pomožni objekt," opisuje vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik in hkrati dodaja, da to sicer še ni konservatorski načrt, ki je ob obnovah spomenikov eden ključnih dokumentov.

Ključen je denar

Kdaj bi se torej lahko začela korenitejša sanacija gradu Šalek, je tako še težko reči. "Tempo naslednjih korakov bo odvisen od financiranja," pravi Ževartova. "Nekaj sredstev za delo z gradom Šalek bo vsako leto iz proračuna zagotovila Mestna občina Velenje, to bodo predvsem sredstva za redna vzdrževalna dela in manjše investicijske posege, s katerimi bi zagotovili neko osnovno turistično infrastrukturo. Sicer pa si bomo prizadevali pridobivati še druga sredstva iz različnih evropskih skladov in tudi z nacionalnih razpisov, ki so namenjeni varovanju kulturne dediščine. Ne nazadnje je grad Šalek poleg Velenjskega gradu najbolj prepoznavna prostorska ikona naše doline. To je grad, ki je dal naši dolini ime, poleg tega je ruševina trikotnega stolpa zaradi svoje oblike posebnost ne le v Sloveniji, ampak tudi v evropskem prostoru," je poudarila direktorica.

Naredili ga bodo dostopnejšega

Tudi po obnovah, za katere se trenutno ne ve, kdaj bodo lahko izvedene in koliko bodo v končni fazi stale, gradu Šalek z Velenjskim gradom ne bomo mogli nikoli povsem primerjati, saj je bil grad Velenje že v izhodišču veliko bolje ohranjen, dodaja Ževartova. Bodo pa vsaj njegove ruševine poskušali čim bolje prezentirati in jih širše odpreti javnosti. Pot ogleda gradu je bila sedaj vse prej kot enostavna; če si je posameznik želel ogledati stolp, se je moral precej potruditi, preden je našel tiste posameznike, ki imajo ključ od stolpa. "Računamo, da bomo prostor uredili z informativnimi tablami, ki bodo podajale osnovne in najzanimivejše informacije o gradu, da bomo tako omogočili ljudem, da si ga ogledajo tudi sami ali pa ob predhodni najavi tudi z vodenjem. Želimo, da bo dostop prost, zagotovo pa se ga bo zvečer zaklepalo, da čez noč, ko je več možnosti, da lahko gre kaj narobe, ne bo dostopen," zaključi Ževartova.

Načrti tudi z graščino Gorica
Muzej Velenje je v upravljanje dobil tudi zapuščeno graščino Gorica. Tudi zanjo so pripravili načrte obnove. Graščina je vsaj zadnjih pet let zapuščena, že dlje časa pa je brez primerne vsebine, zato se je skupaj z nekdanjim parkom spremenila v degradirano urbano območje. Zgrajena je bila kot osrednje gospodarsko poslopje pristave gradu Ekenštajn, ki je stal na grebenu severno od nje. Sedež gospostva je bil kasneje prenesen v graščino, grad pa prepuščen propadanju. Z renesančno prezidavo je bila stavba spremenjena v preprosto graščino. Ime Gorica je dobila po razsežnih vinogradih, goricah, ki so segali od gradu Šalek vse v Vinsko Goro.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku