Hrana za dvig odpornosti: Kislo zelje ali kisla repa naj bosta pogosteje na vašem jedilniku

Miša Pušenjak, 26.3.2020
Miša Pušenjak

Mogoče nam bo ta virus v opomin, kako pomembna je lastno pridelana hrana. Zelenjadnice bi morali uživati za dvig odpornosti.

Verjetno ste tudi vi, tako kot jaz, malo pretreseni, malo zmedeni, skratka, ta novi virus nas je vse malo vrgel iz tira. Nekako si nismo znali več predstavljati, da je lahko narava močnejša od nas. Zdaj pa nam je pokazala, da vse naše znanje in tehnologija ne zmoreta ustaviti ene tako majhne stvari, kot je nekoliko spremenjen virus. Virusi so tako majhni, da še svoje celice nimajo, a naredijo toliko zgage. Pa vendarle ima narava na take situacije tudi odgovore. Naša telesa bodo slej ko prej našla način za obrambo pred težavo. Do takrat pa jim skušajmo pomagati s pravilno prehrano. Vem, težko bo, saj so trgovine izropane, če se zaprejo meje, bo tudi z dobavo zelenjave težko. Zdaj ste v prednosti tisti, ki imate svoje vrtove, ki poznate najbližje zelenjadarje, ki nekatere od teh rastlin še imajo. Mogoče pa nam bo ta virus v opomin, kako pomembno je lastno kmetijstvo, lastna pridelava hrane. Da se ne bo o kmetih vedno pisalo samo kot o onesnaževalcih okolja in zajedavcih proračuna. Tako majhna stvar, kot je skupek DNA, ki se ga vidi samo pod elektronskim mikroskopom, lahko popolnoma ohromi življenje v Evropi, spremeni poti hrane in nam naredi veliko škode.

Najprej očistimo prebavni sistem

Katere zelenjadnice so tiste, ki jih je treba uživati zdaj, še bolje pa bi bilo, če bi jih uživali že celo zimo? Preden začnemo kakršnokoli "zdravljenje" s hrano, moramo očistiti in okrepiti naš prebavni sistem. Naj posebej poudarim, da ne gre za zdravljenje, temveč samo za pomoč telesu, da se bo samo lažje postavilo po robu napadalcem, kot je ta novi koronavirus. Zdaj imamo čas, saj se bodo očitno vse hitenje, norenje, včasih pritiski delodajalcev za nekaj časa ustavili. Zaradi vsega tega stresa, napačne, hitre prehrane, pomanjkanja gibanja na svežem zraku - pa še pomanjkljive zimske prehrane, ki nasploh ne sodi med zdravo - se v našem prebavnem sistemu dobri mikroorganizmi pogosto umaknejo tistim, ki nam povzročajo težave, zgago, bolečine v želodcu, napihovanje ... Če želimo, da bo prehrana res delovala, moramo najprej v telo povrniti pravo mikrofloro. Šele s pomočjo dobrih mikroorganizmov bomo iz hrane dobili to, kar potrebujemo.

Surovo zelje je boljše

Saj ste gotovo že veliko brali, poslušali reklame o tako imenovanih probiotikih. Pa veste, da so najboljši in najbolj zdravi tisti, ki so v zelnici, torej v vodi, v kateri se kisa zelja, in v sirotki? Torej, kdor še ima možnost, kar na delo, kislo zelje ali kisla repa naj bosta pogosteje na jedilniku. Vedno je najboljše, če ju uživamo kar surova, brez kuhanja. Vsako jutro za zajtrk eno ali dve vilici kislega zelja, pa ni treba hoditi v lekarno in kupovati dragih prehranskih dopolnil. Upam samo, da kmetije okoli vas kislo zelje še imajo.

image
Miša Pušenjak Listnati ohrovt je bogat s klorofilom.

S tem, ko deluje prebavni sistem, očistimo naše telo. Čez zimo se v celem telesu, v celicah, nabere veliko nečistoč, ker je zimska hrana premastna in v njej ni dovolj sveže, zelene zelenjave. Najboljša čistilca telesa sta regrat in radič. Regrata je na travnikih veliko, tudi če že malo cveti, nič hudega. Upam, da ste poslušali moje nasvete in imate na vrtu posejan prezimni radič. Najboljša sorta je domači solkanski, a tudi verona, treviški ali zeleni tržaški solatnik so v redu. Sejemo ga junija. Zaradi suhe zime so letos še posebej očiščevalni, saj telo čistijo prav grenčine, ki jih vsebujejo. Najmanj grenak je solkanski, a tudi verona in treviški, če ju za nekaj minut daste v toplo vodo, ne bosta več pregrenka. Poleg grenčin vsebujejo rdeči listi radiča še veliko vitamina A, ki ima prav tako vlogo pri obrambi telesa proti tujimi mikroorganizmom.

Čebula, por, česen
Lukovke ali po starem čebulnice so že od nekdaj odganjale bakterije. Vsebujejo veliko žveplenih spojin, ki uspešno uničujejo številne mikroorganizme. Žal na viruse nimajo posebnega vpliva, a vseeno pomagajo pri obrambi telesa. Največjo napako delajo vsi, ki se izogibajo ostremu okusu čebule ali se bojijo nekoliko močnejšega vonja česna. Oster okus čebule pomeni veliko žveplenih snovi, ki nezdravemu branijo vstop v naša telesa že v ustih. Velja pa, da sta surova čebula in česen učinkovitejša od kuhanih. Naš ptujski lük je v eni izmed analiz pred 20 leti vseboval veliko več teh snovi, kot so jih vsebovali primerjalni vzorci enega hibrida in dveh drugih domačih sort.
Tisti, ki imate težave z želodcem, in vam čebula ne ustreza več, se lahko odločite za por, ki pa ga je treba pojesti veliko več. Čebulo si lahko v začetku prehlada preprosto narežete na kocke in jo imate na krožniku na nočni omarici, ko spite. Tako pomaga pri lažjem dihanju in čiščenju dihalnega sistema.

Tržaški solatnik bo dodal klorofil, ki vsebuje cel spekter mineralov, med njimi ima veliko magnezija in železa. Klorofil pospešuje rast in obnovo tkiv. Sodeluje tudi pri čiščenju organizma, kar potrebujemo v tem poznem zimskem oziroma zgodnjem spomladanskem času. Klorofil sodeluje v boju proti okužbam. Prav tako je znan po tem, da krepi imunski sistem. Poleg vsega naštetega nam koristi še na številne druge načine. Zato je uživanje sveže, zelene zelenjave zdaj zelo pomembno. Najbolj svežo najdete na svojem vrtu ali pri sosednjem kmetu - zelenjadarju.

Mikrozelenjavo lahko pridelate v bloku

Že vidim vse, ki mi bodo zdaj rekli: "Pa saj nimam vrta. Kaj pa zdaj?" Spet drugi v juniju niste posejali prezimnega radiča. Vedno lahko poiščete kmetije, saj skoraj vse, ki prodajajo na tržnici, sejejo prezimni radič. No, nekaj svežih zelenih vitaminov in mineralov si lahko pridelate kar na balkonu ali kuhinjskem oknu. Posejete seme solate, predvsem križnic, kot sta kreša in rukola, pa tudi rdeče pese, blitve, špinače, mogoče manj znanega tolščaka. Ne potrebujete globokih, velikih lončkov, najboljši so kar setveni pladnji. Vsega naštetega ne sejte v mešanici, kajti vse rastline ne kalijo enako hitro; potem bodo ene že primerne za rezanje, druge pa bodo komaj dobro pogledale na plano. Ko dobijo rastline prve prave liste, ko so velike nekje pet centimetrov, kar škarje v roke in jih porežite. Uživajte jih kot dodatek solatam; lahko jih pojeste, če ste jih posejali dovolj, tudi v čistih solatah z raznimi prelivi. Če bo to jogurtov, ste dodali še nekaj probiotikov. Lahko pa jih dodate presnim sokovom in smutijem.

image
Miša Pušenjak Spomladanski očiščevalec telesa

Sama bi posejala seme naštetih rastlin, pa sem pozabila še peteršilj, pastinak, koper, na toplem. Po vzniku bi nekaj posejanih posod postavila ven, na hladno, kjer bo vse raslo počasneje, nekaj pa pustila kar na toplem. Tako setev naredimo vsakih sedem dni, pa bo sveža zelenjava vsaj v manjši meri hitro na razpolago. Kreša je primerna za rezanje že v sedmih dnevih, rukola potrebuje nekaj dalj, solata tudi.

Križnice za premagovanje tegob zime

Vse križnice, kot so zelje, ohrovti, predvsem pa rukola, redkev in redkvica, so že od nekdaj znani premagovalci zimskih nadlog. Ta novi virus je sicer nekaj drugega, močnejši in nevarnejši je. Pa vendarle bodo naša telesa krepkejša tudi s pomočjo žveplenih spojin, ki jih vsebujejo križnice. Mesečna redkvica se že lahko seje na prosto, prav tako rukola. Čeprav zdaj te setve ne bodo reševale tekočega problema, bodo na razpolago kasneje, kajti zagotovo nam pomladanski prehladi in gripe ne uidejo.

image
Profimedia Regrata je na travnikih veliko, le skloniti se moramo.

Upam, da je na vaših vrtovih listnati ohrovt, zagotovo ga na kmetijah nekateri še imajo. Ker vsebuje veliko klorofila, je prvi med kapusnicami. A tudi ostale, kot so zelje, brstični in glavnati ohrovt, so zdaj v prvi obrambni vrsti za naša telesa. Poglejte na vrtovih, tisti, ki ste pozno jeseni porezali brokoli, morda ga je kaj preživelo in zdaj že dela stranske, majhne, a sladke rozete. Tudi njegovo listje pojejte oziroma ga zrežite v zelenjavne juhe. Za drugo zimo pa si zapomnimo, da nekaj brokolija posadimo v rastlinjake.

Radič čisti telo in krepi imunski sistem

Za konec

Vse napisano ne bo premagalo te nesrečne in hude bolezni, ki zdaj hromi Slovenijo, Evropo in svet. Zagotovo pa so uravnotežena prehrana, domača zelenjava in sadje lahko pomočniki telesu, da se s to okužbo spopade in jo vsaj skuša premagati.

Upam pa tudi, da nikoli več ne bomo pozabili, kako nemočni smo lahko pred naravo, in bomo z nabavo domačih kmetijski pridelkov naše kmetijstvo spodbujali tudi po končani krizi. Nikoli ne vemo, kdaj nas bo spet kaj doletelo. Zdaj šele vidimo, kako nemočni smo lahko.

Ostanite zdravi, ostanite doma.

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku