(FOTO in VIDEO) Lačni Franz, 40 let: Ni dišalo po cigaretnem dimu, dišalo je po nostalgiji

Miha Dajčman, 1.12.2019
Andrej Petelinšek

Vrhunsko remake delo zasedbe Lačni Franz ob 40-letnici skupine in 25 let po legendarnem koncertu na Štuku.

To ni pravi Lačni Franz, to je Zoran Predin z nekimi smrkavci, so govorili nergači pred 40-letnico novovalovske zasedbe iz Maribora. Isti komentarji so se pojavili tudi po petkovem koncertu, ki se bo, tako kot tisti pred 25 leti, vpisal v zgodovino. Zakaj tako pišejo? Ker jim je bržkone žal, da niso bili del večera, ko se je Štajerska veselila.

Zoran Predin, mojster samopromocije, mojster svojega poklica, je na odru s pomlajeno zasedbo Lačnega Franza - Anej Kočevar (bas), Boštjan Artiček (klaviature), Tine Čas (kitara) in Luka Čadež (bobni) - koncertiral prizorišču in imenu skupine primerno. Zgodovinsko.

image
Andrej Petelinšek Lačni Franz.

Če je leta 1994 na Štuku dišalo po cigaretnem dimu, takrat se je kadilo marlboro, je v petek v kultni mariborski dvorani dišalo po nostalgiji. Zlatorogu, ki se je pil v štajerski prestolnici takrat še mlade države, so se zdaj pridružili gintoniki, predvsem za dame. Pravi rokerji so pivu dodali še viski. Po koncertu je kraljeval špricer.

Pogled po dvorani ob začetku koncerta je dal misliti, da so tam res isti ljudje kot leta 1994. S kolegi smo konkretno znižali povprečno starost v dvorani, a zrelejši rokerji so z vsako pesmijo postajali mlajši. Na koncu smo bili vsi ista generacija. Tista, ki bo lahko še nekaj let govorila o odličnem remake delu Lačnega Franza.

Predin je začel s svojim komadom, prisotnim je sporočil, da je "bolj star bolj nor". Dvorana je že bila nabito polna, ko se je sredi koncerta vpilo "Ne mi dihat za ovratnik". Pa je bil sonček in vsi na Štuku so bili skuštrani.

image
Andrej Petelinšek Na oko manj energično kot leta 1994, a kljub temu do konca, na ”puno”.

Pozornost je pritegnil tudi Večerov fotoreporter Andrej Petelinšek. Gibal se je ob odru, na njem in pod njim, tudi na balkon je šel po dober foto utrinek. Na koncertu je bil tudi leta 1994, takrat star 16 let in tudi takrat z fotoaparatom v roki. Na Večerovi spletni strani smo objavili galerijo njegovih fotografij z obeh koncertov. Ujel je trenutke, ki govorijo več kot tisoč besed.

Ko so novi pubeci v zasedbi Lačni Franz s seniorjem na čelu preigravali mirnejše komade, so mnogi nad in okoli sebe opazovali RTV-jeve kamere, ki v Štuku verjetno niso bile že kar nekaj let. Nek starejši obožavalec skupine, ki je stal pred mano in je poznal vse komade, je svoji hitrosti metabolizma primerno dejal: "Če gremo danes do konca, bomo vsaj posnetke lahko pogledali." In zdelo se je, da so vsi šli na 'puno'. Tisti na odru in tisti pod njim. Na oko morda manj energično kot leta 1994, a kljub temu do konca.

In Zadnja večerja - če je bil kdo na koncertu v paru, je to bilo vse, kar je bilo ta večer treba slišati. Dragi naši Lidiji še vedno piše zaročenec Fredi, Praslovan pa se je zdel kot napisan za ta večer, pa čeprav je komad star nekaj desetletij (album Ikebana, 1981), prva izvedba Štajerca na koncertu je bila še boljša kot tista na posnetku iz leta 1994. Po Zarjavelih trobentah je sledil bis. "O moj Maribor, je tak fejst nor," nas je bilo istih misli več sto natrpanih v dvorani, ki se je zdela manjša kot na posnetkih pred 25 leti. Zdravljica je bila zadnji komad, ki ga je imel Zoran Predin napisanega na plejlisti. Zdravljica, ki sem jo želel nekoč slišati takšno, kot na enem prvih posnetkov, ki sem ga imel na empetriju (napravi, ki je bila moderna nekaj mesecev v prejšnjem desetletju). Hvala, Lačni Franz! Zaradi vaše Zdravljice nisem imel težav z recitiranjem najbolj opevane pesnitve Franceta Prešerna. Kaka gladka petka je to bila pri slovenščini. Ja, zaradi Lačnega Franza in Štuka 1994. Do petka sem lahko samo sanjal, da bom kaj takšnega lahko doživel v živo. In zgodil se je 29. november 2019.

A v publiki nismo pristali na to, da Lačni Franz ne bi prišli na oder še enkrat. Tretjič. In so. Dobili smo prav to, kar smo želeli. Legendarnega Štajerca. Vsi smo bili Jožeti, ki bi še radi ostali. Tisti pravi Štajerci, ki so brihtne glave in imajo radi zabave. Ta večer se je Štajerska veselila. Za Štuk, ker je bil tak, kot mora biti, za Lačni Franz, ki so 40-letnico praznovali imenu primerno, in za Maribor, ker si mesto takšnih koncertov zasluži.

image
Andrej Petelinšek
Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku