(INTERVJU) Sašo Djurić: "V krizi ne smemo pozabiti na kronične bolnike"

Gordana Possnig, 8.4.2020
Sašo Bizjak

Vodja delovne enote medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Celje o delu v času epidemije in o aktualnem zdravstvenem sodelovanju s podjetji, športniki in tudi kroničnimi bolniki.

Zdravnik Sašo Djurić, ki ga pozna predvsem slovenska športna javnost - je namreč tudi zdravnik moške rokometne reprezentance, celjskega rokometnega in nogometnega kluba -, je predstojnik delovne enote medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Celju. Na njegovem oddelku je zaposlenih 13 ljudi, trenutno so v času izrednih razmer na delovnem mestu le trije, ob zdravniku še dve medicinski sestri, preostali zaposleni pa so na čakanju. Delo na oddelku, ki je ob preventivnih in kurativnih pregledih pristojno še za zdravniške preglede v primeru zaposlitev in podaljšanja prometnih dovoljenj, ob tem pa še za testiranja vrhunskih športnikov, je v teh dneh zamrlo. Zaradi epidemije koronavirusa so v skladu z odredbo vlade odpovedani vsi nenujni pregledi, za nedoločen čas so prekinjeni tudi testiranja in pregledi športnikov, ki so sicer že dolga leta vsakodnevni gostje celjske medicine športa.

Kako delujete v teh dneh, ko delate brez predaha?

"Epidemija koronavirusa je naše delo praktično postavila na glavo. Primarno delo smo zmanjšali na minimum. Opravljamo le najbolj nujno, da zagotavljamo podporo našim pacientom in uporabnikom. V naši ambulanti ta hip opravljamo delo medicine dela, prometa in športa ter kurativno ambulanto."

Večina podjetij na Celjskem v tem času kljub epidemiji dela. So v stiku z vami, so vas prosili za nasvete glede zaščite svojih delavcev v tem času?

"S podjetji, s katerimi imamo pogodbo, smo v stalnem stiku. Če imajo kakšno vprašanje glede zaščite zdravja delavcev, tudi kličejo. Zanje smo pripravili tudi posebna navodila, kako ravnati v času okužbe. Iz prve roke lahko zatrdim, da se vsa podjetja trudijo zagotoviti vse epidemiološke pogoje za zaposlene, tudi uporabo vseh možnih zaščitnih sredstev. Po telefonu smo jim vedno na voljo za kakršnokoli informacijo, ki jo v tem času potrebujejo. Ob tem bi želel dodati, da glede na odlok ministrstva za zdravje izvajamo tudi preventivne zdravstvene storitve za paciente, katerih opustitev zdravstvene oskrbe bi imela negativne posledice. In pa nujne predhodne preglede delavcev pred zaposlitvijo in nujne preglede operativnih gasilcev. Izvajamo torej vse storitve, potrebne za funkcioniranje tako mesta kot države. Tu mislim na zdravstvo, vojsko, policijo, energetiko, prehrambno industrijo itd."

Iz prve roke lahko zatrdim, da se podjetja trudijo zagotoviti vse epidemiološke pogoje za zaposlene

Epidemija in izredni ukrepi trajajo že več tednov. Kako pa je s klici pacientov v ambulante?

"Pacienti nas kličejo vsak dan. Redno jim predpisujemo zdravila, dajemo navodila, kako ravnati ob zdravstvenih težavah. Če na osnovi telefonskega pogovora presodimo, da gre za bolezensko stanje, ki ga ne moremo rešiti na daljavo, osebo povabimo v zdravstveni dom oziroma jo napotimo v nadaljnjo zdravniško oskrbo, v službo nujne medicinske pomoči v Urgentni center Celje. K sreči je takšnih primerov (pri nas) trenutno malo. A se bojim, da dalj časa ko bo trajala epidemija, več bo takšnih pacientov. Zdaj, ko smo osredotočeni na bolnike s covidom-19, vseeno ne smemo pozabiti na naše kronične bolnike, ki so že pred pojavom virusa imeli zdravstvene težave."

Kako pa je s športno populacijo in epidemijo koronavirusa? Se športniki v tem času pogosto obračajo na vas?

"V tem času se na nas obračajo tako športniki, ki si kruh služijo v slovenskih klubih, kot tisti, ki igrajo v tujini. Vrhunske športnike, večini se je tekmovalni ritem prekinil sredi sezone, zanima predvsem, kdaj bodo lahko začeli z normalnimi treningi. Predvsem jih zanimajo treningi na športnih igriščih, kar je za zdaj prepovedano. Zdaj lahko izvajajo individualne treninge doma. To danes za vrhunskega športnika predstavlja veliko težavo. Kar delajo zdaj, je za vrhunskega športnika, ki je praktično celo leto podvržen velikim fizičnim in psihološkim naporom, minimum."

Kako pa bi vrhunski športnik po vašem mnenju prenesel okužbo s koronavirusom? Bi imel posledice za svojo nadaljnjo športno pot, in če da, kakšne bi bile?

"Za zdaj ne poznam slovenskega športnika, ki bi bil okužen s koronavirusom. Sicer pa mislim, da bi športniki glede na svoj imunski sistem okužbo dobro preboleli in jo odnesli brez posledic. Tudi v psihološkem smislu bi jo prenesli lažje kot večina navadnih smrtnikov. K sreči ne spadajo niti v rizično starostno skupino, v kateri je največ okuženih, za katere so posledice okužbe s koronavirusom najhujše. Precej hujše posledice pa vidim pri športnikih v prihodnje. Epidemija koronavirusa bo minila, bo pa precej hujše, ko se bo znova treba vrniti k vsakodnevnim naporom. Zdaj večina skoraj mesec dni trenira precej manj in individualno, pri čemer trenerji in specialisti za kondicijsko pripravo nimajo fizičnega stika z njimi. Zato bo treba po koncu epidemije skupaj s klubi, njihovo stroko (zdravnik in trenerji) ter posameznimi krovnimi panožnimi organizacijami pripraviti smiselno strategijo za priprave športnikov. Potrebno bo kar nekaj časa, da bomo športnike vrnili v pravi ritem. To obdobje ne bo kratko in ne bo jih možno ekspresno vrniti v ritem tekem državnega prvenstva, kaj šele mednarodnih tekmovanj. Če tega ne bomo storili strokovno, se bo epidemija koronavirusa pri vrhunskih športnikih odražala skozi povečano število poškodb. Vprašanje je tudi, kako bodo posamezni športniki zaradi epidemije prenesli samo vrnitev v tekmovalni ritem v psihološkem smislu."

So vas za pomoč pri iskanju rešitev ob težavah, v katerih so se znašli zaradi epidemije, klicali tudi kakšni športniki, ki so v tujini?

"Razumljivo. Zanimal jih je predvsem protokol vrnitve v Slovenijo. V času koronavirusa pa smo imeli tudi izjemen primer 'reševanja' športnika, ki se je po končanem rokometnem državnem prvenstvu želel vrniti na Portugalsko. A osnova zanj je bila, da je moral opraviti testiranje na koronavirus. Šele ko je dobil rezultat testiranja (bil je negativen), je lahko odpotoval preko dunajskega letališča nazaj domov."

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku