(INTERVJU) Strokovnjakinja za osebne finance: "Marsikateri upokojenec bi v svoji aktivni dobi deloval drugače, če bi le vedel, kako in zakaj je to nujno potrebno"

Urban Červek, 19.5.2020
Robert Balen

S strokovnjakinjo za osebne finance Ano Vezovišek smo se pogovarjali o finančni (ne)izobraženosti Slovencev, o pasteh zadolževanja in pomembnosti dolgoročnega načrtovanja, tudi za upokojitev.

Veliko nezadovoljstva je povzročila lanska odločitev Banke Slovenije (BS), ki je zaostrila kreditiranje za potrošnjo pa tudi za stanovanja. Vi ste odločitev BS pozdravili. Zakaj?

"V svoji praksi se zadnja leta vse pogosteje srečujem s primeri, ko so ljudje prezadolženi. Začelo se je morda 'le' s stanovanjskim kreditom, in ker finančna konstrukcija ni bila dobro postavljena, ker ljudje niso imeli osnovnih finančnih temeljev, je ta kredit prerasel v tri kredite, limite, kreditne kartice ... In razlog za takšne situacije je bilo mogoče najti tudi v bankah. Poznam številne primere, kjer sama na podlagi znane situacije financiranja ne bi odobrila, saj je bilo preveč očitnih nevarnosti za stranko, a so ga banke kljub temu odobrile.

V teh primerih je šlo za 100 odstotkov ali celo 120 odstotkov financiranja, pa čeprav ljudje govorijo, da to ni mogoče. Je mogoče. Če poznaš sistem, lahko hitro najdeš pot do kredita, ki ga potrebuješ. Na drugi strani pa so primeri, ko ljudje najemajo gotovinske kredite v višini 20 tisoč ali 30 tisoč evrov kar tako. Brez posebnega namena. Morda si kupijo avto, gredo na dopust ... Ta denar hitro izgine. Mnogo hitreje kot pa potem kredit. Ob nepredvideni situaciji najamejo dodaten kredit (če je mogoče) in začnejo životariti ... Vem, Slovenci sodimo med manj zadolžene narode, pa vendar sem prepričana, da bi s takšnim trendom, ki se je pojavil v zadnjih letih, hitro napredovali po lestvici. Premalo se namreč zavedamo posledic, saj se o njih premalo govori. To je še vedno tabu."

Marsikateri sedanji upokojenec bi v svoji aktivni dobi deloval drugače, če bi le bil vedel, kako in zakaj je to nujno potrebno

Ali bi boljša finančna izobraženost Slovencev pripomogla k izboljšanju finančnega položaja povprečne družine? Kako?

"Ja, definitivno bi izboljšala finančni položaj, saj sem prepričana, da bi že marsikateri upokojenec v svoji aktivni dobi deloval drugače, če bi le vedel, kako in zakaj je to nujno potrebno. Je pa tudi res, da naj bi finančna pismenost prispevala kakšnih 20 odstotkov k našemu celotnemu finančnemu stanju, saj 80 odstotkov temelji na naših navadah, našem ravnanju z denarjem. Zato menim, da moramo imeti izdelan jasen načrt, kako prehajati iz enega obdobja življenja v drugo, in imeti jasno definirane korake do svojih ciljev. Brez tega nas prehitro odnese, zlasti v tej potrošniški družbi in ko se tako radi primerjamo z drugimi. Večina, ki prihaja za zdajšnjimi upokojenci, ima prednost, a se je na žalost premalo zaveda. Ima dostopno znanje, orodje in rešitve, marsikdo med njimi ima na voljo še čas. Ali bomo to izkoristili, pa je odvisno le od nas samih."

Imeti moramo izdelan jasen načrt, kako prehajati iz enega obdobja življenja v drugo, in imeti jasno definirane korake do svojih ciljev

S kakšnimi težavami ljudje najpogosteje prihajajo k vam? Katere primere iz svoje prakse bi izpostavili?

"Skrbim za tiste, ki se znajdejo v finančnem obdobju 'otrok'. Z možem sva v zadnji knjigi Adijo, finančni stres definirala šest obdobij. In to je tisto prvo obdobje, v katerem je pravzaprav večina ljudi. To so vsi, ki živijo od plače do plače, nimajo varnostne rezerve, imajo tiste 'slabe' kredite - za avto in druge želje. Pomembno je to, da je prehod iz tega obdobja lahko zelo hiter, če se le držimo usmeritev oziroma si v prvi vrsti sploh priznamo, da sami nimamo ustreznega znanja in orodja, da bi videli, kako iz dane situacije. Škoda je le, da se ljudje pogosto prepozno odločijo poiskati pomoč. In morda kot zanimivost - živeti od plače do plače ne pomeni avtomatično, da imamo nizke prihodke. Višji ko so ti, večji izzivi se po navadi pojavijo. Za vzdrževanje standarda potrebujejo namreč toliko več denarja."

image
Bigstock Sogovornica podpira predvsem reševanje finančne situacije na način, da se ljudem ne bi bilo treba toliko zadolževati.

Kako bi krivdo za prezadolženost nekaterih posameznikov in družin razporedili med preslabo finančno pismenost ter agresivno in včasih celo škodljivo vsiljevanje posojil bank potrošnikom?

"Zanimivo vprašanje. V prvi vrsti smo vedno krivi sami, ker je vsa odgovornost naša. Na drugi strani so banke in trgovci, ki nas vabijo k uresničevanju in izpolnitvi naših želja. Jim lahko kaj očitamo? Lahko, a verjetno morda samo neetičnost. Tudi oni morajo preživeti in zato bodo vedno iskali načine, ki bodo potrošnikom izpraznili denarnico. In potem se vrnemo k sebi - ali bomo delovali znotraj takšnega sistema in ga podpirali ali se bomo umaknili in šli svojo pot. Kot sem šla sama in sem zapustila bančni svet."

Kolikšen delež ​mesečnega družinskega prihodka je smiselno nameniti za plačilo obroka stanovanjskega posojila?

"Maksimalna obremenitev za bivanje bi morala biti 30 odstotkov. Pri čemer pozor - gre za vse stroške bivanja (elektrika, upravnik, komunala ...) in obrok kredita. Zakaj tako menim? Ker imamo na voljo le sto odstotkov, in če upoštevamo, koliko potrebujemo še za avto, hrano, otroke, oblačila, koliko bi morali nameniti za varnostno rezervo, pokojnino ..., hitro ugotovimo, da je to maksimum. Res bi bilo zanimivo pogledati recimo deset primerov, ko ljudje prekoračijo ta priporočeni delež, da bi videli, kako ta prekoračitev potem vpliva na njihovo življenje. Sama sem si večkrat pogledala te primere, zato že toliko let vztrajam pri svojih priporočilih."

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku