Janez Ivan Žumer ohranja pogled na življenje prednikov

Slavica Pičerko Peklar, 30.5.2020
Slavica PIČERKO PEKLAR

Gospodar na Žumerjevi domačiji neguje spomin na znamenitega rojaka dr. Matijo Murka, ki ga je želja po znanju gnala v svet

V domačem muzeju starih predmetov iz naše preteklosti je Janez Ivan Žumer na Drstelji 13 na vidno mesto postavil ploščo, ki spominja, da se je tukaj rodil prof. dr. Matija Murko (1861–1952), slavist in etnograf, ki je študiral na Dunaju in bil eden od ustanoviteljev Slovanskega inštituta v Pragi, ki ga je med letoma 1932 in 1941 tudi vodil. Bil je dolgoletni profesor na Karlovi univerzi, kjer velja za utemeljitelja literarne komparativistike. Občina Destrnik je rojaku, pokopan je v Pragi, v spomin pred desetletjem postavila spominsko ploščo. Še ena na kraj Murkovega rojstva spominja na pročelju hiše, kamor jo je postavilo Slovensko etnografsko društvo skupaj z destrniško občino.

Kulturne poti, ki so in jih ni

S tradicionalnim ponovoletnim pohodom Po Potrčevi in Murkovi poti ptujski kulturniki že leta spominjajo na znamenita rojaka. "Po poti, ki se začne na dvorišču malega gradu, kjer domuje ptujska knjižnica, ki nosi ime Ivana Potrča, in se nadaljuje skozi Štuke, kjer na pisateljevi domačiji obiskovalce rada nagovori Potrčeva nečakinja Marica Kokol, vse tja do Murkove Drstelje se je mogoče podati kadarkoli. Pohodnike vodi pot tudi mimo nekdanje Herbersteinove viničarije, ki je lepo ohranjena in zdajšnji lastniki prav tako skrbno ravnajo z zapuščino naših prednikov ter se vse bolj podajajo na pot turistično-kulturne ponudbe," pravi Viktorija Dabič, ena od tistih Ptujčank, ki ji je kot nekdanji učiteljici slovenskega jezika še kako mar za našo kulturno dediščino. "Možnosti, da bi po Ptujskem speljali podobne pisateljske in še kakšne poti, je ogromno. Sama se rada podam tudi po Mustrovi poti, pa po Bračičevi in Forstneričevi Srakačevi poti, ki so jih uredili v videmski in cirkulanski občini. Pohodniki po Marijini romarski poti na završkem koncu prehodijo tudi obmejni Goričak, kjer se je rodil slovenski gledališki in filmski igralec Maks Furijan," dodaja Dabičeva, ki je prepričana, da bi prav delu Matije Murka morali nameniti večjo pozornost, saj je ta tudi večini njegovih rojakov premalo poznan.

image
Slavica PIČERKO PEKLAR Muzejska soba na Žumrovi domačiji v spomin na dr. Matijo Murka.

Ohranjajo spomin na rojaka

Stara Murkova domačija je pred 60 leti pogorela, a je o sami hiši in svetu okrog nje ter življenju svojih rojakov v svojih Spominih podrobno pisal svetovno znani etnograf in slovenski literarni zgodovinar, slavist in urednik ter tako ohranil podobo takratnega življenja na slovenjegoriškem podeželju. "Mi sicer nimamo nikakršne družinske povezave z Murkovo družino, a se mi zdi prav, da ohranjamo spomin na našega rojaka," pravi Ivan Žumer, ki je, kot Murko, kar 40 let življenja preživel v tujini in tam videl, kako ponosni so domačini na svoje ljudi: "Zbiranje starih predmetov me spremlja že leta. Tukaj, v tem našem malem muzeju, ki je v resnici ena sama soba, opremljena s staro posteljo, omaro, mizami, lončenimi predmeti, staro uro in različnimi podobami, ohranjam pogled na življenje naših prednikov v Murkovih časih. Spominska plošča ima svoje mesto, dodal sem še nekaj časopisnih člankov pa fotografij, in tisti, ki so si mojo zbirko že ogledali, pravijo, da sem opravil dobro delo," je zadovoljen sogovornik, ki je z družino poskrbel, da je tudi svet tam zunaj vsaj malo podoben tistemu iz Murkove mladosti.

image
Slavica PIČERKO PEKLAR Skoraj sto let star voz s pleteno košaro je še iz Murkovih časov. 

"Še vedno se po malem ukvarjamo s kmetijstvom, tako da je pri nas še mogoče stopiti na vrt, tako cvetlični kot zelenjavni, nadvse ponosen sem tudi na manjši park, kjer sem uredil tudi ribnik, tja postavil stari voz s prav posebno pleteno košaro iz šibja, ki bo kmalu star 100 let, v parku je videti še ohranjena kmečka orodja, pri nas še rastejo sadovnjak in vinograd. Mnoge bo pritegnila tudi stara vinska klet, v njej ohranjam stare hrastove sode in drugo vinogradniško kletarsko orodje," razkriva Ivan Žumer, ki bo obiskovalce rade volje popeljal po svetu, od koder je pred skoraj poldrugim stoletjem v svet odšel še eden od znamenitih Slovencev.

image
Slavica PIČERKO PEKLAR Janez Ivan Žumer obiskovalce rad popelje tudi po urejenem parku.

Murkove nagrade, priznanja, listine
Slovensko etnološko društvo je leta 2011, ob 150. obletnici rojstva Matije Murka, postavilo spominsko ploščo in tisto leto Murkove nagrade podelilo na Destrniku. Takrat je bila živa tudi ideja, da bi nagrade vedno podeljevali v njegovem rojstnem kraju, a kot pravi Alenka Črnelič Krošelj, predsednica Slovenskega etnološkega društva, ideja danes ni več živa: "V tem času se je uveljavil koncept, da podelitev gosti nagrajenec preteklega leta. Tako bo letošnja podelitev v Novem mestu, ker je nagrajenka leta 2019 Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja."

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku