Kaj gre lahko narobe pri visokih gredah?

Miša Pušenjak, 9.4.2020
Profimedia

V zadnjih letih so visoke grede zavzele srca slovenskih vrtičkarjev. Ampak ni vse tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled.

Podrobne nasvete, kako narediti visoko gredo, najdete na internetu, tudi v mojih starih člankih Večera v nedeljo. Zdaj si raje poglejmo, na kaj je treba misliti, ko jo postavljamo in ko na njej pridelujemo svoje najljubše rastline.

Zelenjava in zelišča so rastline sonca. Visoke grede imajo tako uporabno kot okrasno funkcijo. Lahko so lep okras hiše, na njih pa pridelamo tudi zelenjavo in zelišča za sprotno uporabo v kuhinji. Vendar mnogi ne vedo prav, kaj bi na njih sadili. Vse vrtnine, brez izjeme, prav tako pa tudi vsa zelišča, vsaj začimbnice, ki jih na visoke gred najpogosteje sadimo, so rastline sonca. Pridelava na njih bo uspešna samo, če boste grede postavili na sončna, topla mesta.

Prvo pravilo

Pogosto me sprašujejo, kaj lahko sadijo na gredi, ki je pol na soncu, samo del dneva na soncu in podobno. Na samo, da ste pri pridelavi vrtnin, predvsem pa zelišč, na takih senčnih legah omejeni, v spomladanskem in jesenskem času je pridelava tam skoraj nemogoča. Vrtnine bodo veliko prej zbolele, bolj jih bodo napadali škodljivci, zelišča sploh ne bodo rasla, predvsem pa ne bodo imele želenih učinkovin, saj brez sonca v njihovih organih ne nastajajo snovi, ki si jih od njih želimo.

Zato pravilo številka ena: visoke grede postavite na sonce, po možnosti tako, da bo osončena cela greda. Če je lega taka, da je greda osončena s samo ene strani, pa bodite previdni pri sajenju, da višje rastline ne bodo senčile nižjih, zelišča pa vedno posadite povsem na sonce.

Zelenjava in zelišča so rastline sonca

Visoke grede so bolj žejne

Ob iskanje prave lege za visoke grede ne pozabite, da se veliko bolj izsušujejo, zato potrebujejo več zalivanja kot zelenjavni vrt. Zalivanje z zalivalkami na visokih gredah je naporno, lahko bi rekli, včasih celo zdravju škodljivo. Ob iskanju lege za visoko gredo razmislite, da poleg sonca potrebujete tudi vodo. Potrebujete rešitev in to takoj. Najbolje je zalivati s kapljičnim namakalnim sistemom, a vodo je treba do grede tudi pripeljati.

Vodovodna voda ni najboljša rešitev. Najbolj primerno je zbiranje deževnice, a potem mora biti rešeno tudi, kako bo ta deževnica prišla na gredo. Predvsem pa naj bo voda čim bližje gredi, da bo zalivanje čim bolj preprosto in za hrbtenico čim manj naporno.

Na visokih gredah sadimo, sejemo le malo. Visoka greda je dokaj omejen prostor, ki ga je treba čim bolje izkoristiti. Slovenci tradicionalno raje sejejo, kakor presajajo sadike. Tudi na vrtovih je ta praksa včasih nekoliko manj ugodna, saj v vročem ali prehladnem vremenu setve slabo uspejo, pridelava preko sadik pa je preprostejša. Večina vrtnin da pri vzgoji preko sadik tudi višje pridelke. A na vrtu direktna setev na stalno mesto vendarle uspeva in ostaja praksa.

Sadike so boljša izbira

Na visokih gredah pa je treba prostor čim bolje izkoristiti, saj ni zastonj. Vzgoja preko sadik pomeni hitrejši pridelek, zato lahko na istem mestu pridelamo več vrtnin. Prav zdaj, ko so časi postali, milo rečeno, nenavadni, je še bolj pomembno, da imate doma čim več lastne hrane. Zelenjava iz sadik da veliko hitrejši pridelek. Vrtnarije so še odprte, lahko prodajajo sadike zelenjave, zato pojdite po njih in jih zasadite na svojih vrtovih, predvsem pa v rastlinjakih in na visokih gredah.

Ob zalivanju je treba imeti zemljo na gredi ves čas zastrto, pokrito. Visoka greda deluje dobro samo, če organska snov v njej vedno počasi razpada in poganja življenje v zemlji. Če peče sonce po prazni zemlji, se kompostiranje organske mase ustavi, s tem pa tudi upočasnjuje rast in razvoj vrtnin. Zato je treba zemljo ves čas pokrivati, zastirati. Če sejemo, včasih to lahko naredimo šele čez tri, štiri tedne, ko mlade rastline dovolj porastejo. Če pa sadimo sadike, je zemlja lahko pokrita takoj po sajenju. S tem pa naredimo veliko, varčujemo z vodo in zemljo zaščitimo pred slabimi vplivi vremena, tudi močnimi nalivi in vetrom, ne samo pred sončno pripeko.

Nujna je zastirka

Kot zastirko lahko uporabite pokošeno travo z zelenice, seno, slamo, listje, pokošene zelene rastline, kot so koprive, gabez, rastline za zeleni podor, ovčjo volno, tudi žagovino, miskantus in še kaj bi se našlo. Zastirke varujejo zemljo, pospešujejo osnovno dejavnost visoke grede, to je delovanje kompostne mase, predvsem pa preprečujejo pripekanje sonca in pregrevanje zemlje in mikroorganizmov v njej, preprečujejo izhlapevanje vode, skratka imajo veliko pomembnih vlog.

image
Aljoša Stojič Nekje sredi aprila

Visoka greda ni samo večji lonec. Največja napaka vseh ljubiteljev visokih gred pa je, da visoko gredo samo napolnijo z zemljo in menijo, da so naredili veliko. Pa niso naredili prav nič. V loncih vrtnine vedno slabše uspevajo. Bistvo in srce visoke grede je nerazpadel kompost.

Tri obvezne plasti

Visoko gredo morajo polniti tri nenadomestljive sestavine. Prva plast je drenažna. Na dnu visoke grede naj bodo naložene debelejše in drobnejše veje tako, da bodo tvorile kompaktno plast, ki pa je zračna. Zato je najprimernejša mešanica debelejših vej, ki ne bodo razpadle hitro, in drobnejših, ki naredijo drenažno plast kompaktnejšo. V dolgih letih se je izkazalo, da je les najboljša drenažna plast. Kamenje je prehladno pozimi in pretoplo poleti. Sončnice, trstika, koruznica, slama pa razpadejo prehitro, poleg tega pa ob razpadanju porabljajo dušik, ki ga mikroorganizmi sproščajo iz kompostne plasti.

Druga obvezna plast je nerazpadel kompost. Kompostna plast je motor, srce, ki poganja vse življenje v visokih gredah. Zato je neobhodna. To je material, ki ga skozi leto zbirate v svojih kompostih, material, ki še razpada in s tem greje gredo. Tretja plast pa je seveda zemlja, v kateri bodo vrtnine in zelišča uspevale. Tukaj pa je že več dobrih možnosti. Če imate na razpolago dovolj dobro vrtno zemljo, ki pa se ne zbije takoj, ko pade nekaj kapljic dežja in popiha nekaj vetra, je seveda dobra tudi ta. A sama kljub vsemu predlagam, da se za zgornjih pet centimetrov debelo plast vendarle uporabi kupljen substrat, ki se ne zbija in omogoči tako sadikam kot setvam (vem, da bo Slovence še nekaj časa težko prepričati v skoraj izključno uporabo sadik) uspešno in lažjo začetno rast.

Lahko se uporabi izključno kupljen substrat, nekje 25 centimetrov mora imeti ta plast, zato zadeva ne bo čisto poceni. Svetujem tudi, da uporabite kompost, ki ga dokaj ugodno ponujajo slovenske kompostarne.

Preostale plasti pa so lahko povsem po izbiri, preprečiti je treba, da kompost ne bo uhajal med veje, zato navadno na veje položimo ali narobe obrnjeno travno rušo, ali plast listja, slame, sena.

Sonce in mraz škodita koreninam

Za konec še dva nasveta. Če imate težave z voluharji ali pa jih imajo vaši sosedje, je nujno, da na dno grede, pred drenažno plastjo, položite žičnato mrežo, ki jo pritrdite na ogrodje grede. Voluhar bo zavohal in začutil toploto komposta, zato bo najkasneje v jeseni našel vašo gredo, iz nje pa se ga skoraj ne da več spraviti.

Svetujem vam tudi, da izolirate stene grede. Nadzemni deli rastlin so pripravljeni na vročino poleti in mraz pozimi, korenine pa tega ne marajo. Zato je treba na notranjo stran okvira pritrditi izolacijski material. Kupljene grede vam že ponujajo plastiko. Sama sem najbolj navdušena nad ovčjo volno (dlako) oziroma agrofilcem. Agrofilc pritrdite na ogrodje, volno, pa tudi listje in slamo, uporabite tako, da so stene preprosto dvojne, med njimi je nekaj prostora, kamor natlačite volno ali drug material.

Visoke grede so lahko v veselje ali pa se zaradi njih jezimo. Zato si je pred postavitvijo dobro prebrati o njih čim več. Potem bo vlaganje v njih za vas uspešno in s pridelkom v njih boste zadovoljni v deževnem, sončnem, suhem ali vlažnem vremenu.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku