Kaj je demenca in kako jo bolje razumeti?

Petra Boh, univ. dipl. soc. del., 21.1.2020
Profimedia

Demenca je bolezen možganov, ki lahko doleti vsakogar, saj na žalost nihče ni zaščiten pred njo. V večini primerov prizadene starostnike nad 65 let, vendar demenca ni del normalnega staranja. Visoka starost vseeno ni merilo, saj se lahko pojavi tudi že pred 65. letom.

Demenca se razvija počasi in lahko minejo leta preden se opazijo prvi očitni znaki bolezni. Osebe s to diagnozo pogosto živijo še dolga leta. Prav tako je demenca predmet številnih svetovnih raziskav. Tako imamo danes na voljo različna zdravila za upočasnitev in lajšanje razvoja bolezni, ki lahko pomagajo tudi pri boljšem funkcioniranju osebe v vsakdanjem življenju. Žal pa na nekatere osebe z demenco zdravila nimajo nobenega učinka. Pomembno je razumeti, da zdravila, ki so trenutno na voljo, demence ne pozdravijo oziroma ne ustavijo procesa napredovanja bolezni, ampak ga le upočasnijo.

image
Profimedia Večina ljudi demenco povezuje le z izgubo spomina, vendar povzroča še druge simptome.

Bolezen vpliva na različna področja življenja in se pri vsaki osebi kaže malo drugače. To je odvisno predvsem od tega, katera polobla možganov je prizadeta in v kakšni meri. Večina ljudi demenco povezuje le z izgubo spomina, vendar povzroča še druge simptome.

Pri osebi z demenco je lahko prisotnih več različnih pokazateljev, na katere morate biti pozorni predvsem svojci starejših oseb:
- težave pomnjenja in izguba spomina,
- spremembe v vedenju,
- osebnostne spremembe,
- zmedenost, dezorientacija v prostoru in času,
- slaba presoja,
- nihanje razpoloženja,
- agresivnost,
- strah,
- blodnje in halucinacije,
- težave pri komunikaciji in razumevanju pogovora,
- težave z osebno higieno,
- nedružabnost,
- opustitev hobijev,
- depresija,
- težave z ravnotežjem in gibanjem.

Ima več faz, ki so različno izrazite

Demenca napreduje v fazah, hitrost razvoja je pri vsaki osebi drugačna. Nanj vplivajo starost, splošno zdravstveno stanje, doživljanje življenja in sebe, aktivnost, osebnostne značilnosti, naravnanost osebe (optimizem, pesimizem). Osnovne faze razvoja demence so tri: blaga, zmerna in težka faza.

V blagi fazi demenco težje ugotovimo, saj so motnje blage in manj opazne, zlasti če z osebo ne preživimo veliko časa. Motnje so pretežno prisotne kot blage težave pri spominu, sporazumevanju, organizaciji dneva, koncentraciji, opazna so nihanja razpoloženja (veselje, žalost, jeza). V zmerni fazi postanejo težave opazne in moteče, izrazitejše za osebo samo in njeno okolico. Zlasti svojci se zavedo, da je nekaj narobe in da se utečene navade in rutina izrazito spreminjajo. V težki fazi samostojnost osebe hitro upada, saj posameznik ne zmore več skrbeti sam zase in s težavo živi sam - potrebuje celovito pomoč. Oseba postane hitro popolnoma odvisna od tuje pomoči in ne zmore več opravljati niti osnovnih življenjskih potreb (težave s prehranjevanjem, higieno, nezmožnost prepoznavanja oseb in okolja, čas dnevnega spanja se podaljša ali pa oseba postane nepokretna).

V besedi demenca se skriva več različnih pojavnih vrst te bolezni. Najpogostejša vrsta demence v Sloveniji je Alzheimerjeva bolezen, saj je diagnosticirana v skoraj 80 odstotkvih vseh primerov ali pa je prisotna v kombinaciji z vaskularno demenco.
image
Profimedia Demenca napreduje v fazah, hitrost razvoja je pri vsaki osebi drugačna.

Najbolj znane oblike demenc glede na pogostost so:

- Alzheimerjeva bolezen,

- vaskularna demenca,

- demenca z Lewyjevimi telesci,

- demenca pri Parkinsonovi bolezni,

- frontotemporalna demenca.

Manj pogoste oblike pa so:

- sindrom Korsakova (alkoholna demenca),

- Huntingtonova bolezen,

- Creutzfeldt-Jakobova bolezen.

Kot že omenjeno, zdravila, ki bi demenco pozdravilo ali odpravilo, ni, zato je še toliko bolj pomembno, da čim prej pričnete skrbeti za svoje zdravje s preventivnim ravnanjem in se tako izognete tveganju za demenco.

Priporočena preventiva:
- uravnotežena (mediteranska) prehrana,
- telesna, športna dejavnost,
- opustitev razvad (kajenje, alkohol, sladkor),
- kakovostno spanje,
- izogibanje nenehnemu stresu,
- umska, ustvarjalna aktivnost,
- družabno življenje.

Več informacij kot ima družinski član, prijatelj, sosed ali skrbnik osebe z demenco, hitreje lahko ukrepa, ko se oseba prične opazno spreminjati. Za več informacij o demenci obiščite spletno stran eDemenca.

Anketa

Boste to pomlad urejali svoj vrt?

Sudoku