Kaj moramo vedeti o pridelavi nizkega fižola?

Miša Pušenjak, 30.4.2020
Miša Pušenjak

Stročnice so pomemben del naravi prijazne pridelave vrtnin. Kmalu se bo sejal nizki fižol, čez noč ga pred setvijo namočimo v topel kamilični čaj, tako mu prihranimo nekaj dni, ko predvsem išče vodo.

Že stoletja so se kmetje zavedali velikega pomena metuljnic v kolobarju, mednje uvrščamo tudi stročnice. Tako kot je veljalo nekoč, velja še danes, da bi bilo idealno, ko bi bilo v kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 odstotkov stročnic oziroma metuljnic. To pomeni, da bi morala biti na vrtu četrtina površine vsako leto posejana s stročnicami. Visoki fižol je pregnan v žičnice, lahko pa na vrtu sejemo nizki fižol, ki je dokaj nezahtevna stročnica.

Zakaj so stročnice koristne

Na koreninah metuljnic in seveda tudi stročnic živijo bakterije, imenujejo se nitrifikacijske. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Majhne bunkice, kroglice na koreninah torej niso nekaj slabega za rastlino, v njih so te koristne bakterije. Te "bunkice" so tudi pokazatelj, kako živa in rodovitna je zemlja, na kateri pridelujemo ekološke vrtnine.

Metuljnice imajo globoke in močne korenine, z njimi razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal, ki jo po navadi porušimo mi. Zaradi njih ostaja zemlja na vrtu zdrava, rahla, živa in zato rodovitna. Velik pomen imajo stročnice tudi v naši prehrani, saj so skoraj edine rastline, ki lahko telesu nudijo nekatere esencialne aminokisline, ki jih naše telo ne zna samo ustvariti. Nujne so v prehrani vegetarijancev, ki teh aminokislin ne dobijo z mesom.

image
Miša Pušenjak Capitano je zelo rodna sorta nizkega stročjega fižola.

Katere rastline so stročnice

Stročnice lahko delimo na tri skupine. Najprej imamo tiste, ki jih lahko sejemo v zelo hladno zemljo in uspešno kalijo že takrat, ko ima zemlja 2 °C ali več. To sta grah in bob. Da bo kaljenje še uspešnejše, priporočam, da zrna čez noč namočimo v toplo vodo. Grah in bob naj bosta v zemlji do konca marca. Pridelke boba in graha pobiramo v maju in juniju.

Osnovno pravilo je, da stročnic nikoli ne gnojimo z organskimi gnojili

Za setvijo boba in graha sejemo sojo. Soja je sicer prej poljščina kot vrtnina, a ker je tako vsestranska za prehrano ljudi, jo lahko nekje v sredini aprila posejemo tudi na vrtu. Zdaj imate v trgovinah na razpolago staro slovensko sorto s črnim zrnjem. Namenjena je prehrani ljudi. Sojo pobiramo v septembru, lahko pa že mesec dni prej uživate zrna v mlečni zrelosti. Nizki fižol sejemo nekoliko kasneje, saj mora zemlja imeti vsaj 15 °C. Temperatura zemlje je tisti podatek, ki ga moramo upoštevati za začetek setve, ne pa neki priporočeni datumi. Na setev visokega fižola vpliva še podatek, da je začetek cvetenja skoraj vseh domačih, slovenskih sort odvisen tudi od dolžine dneva. Dokler se dan ne skrajša pod 14 ur, ne prične nastavljati cvetov. Če ga sejemo prezgodaj, povzročimo, da se rastlina izčrpa z nastavljanjem listov in vitic, ne pridobimo pa na zgodnosti. Zato visoki fižol sejemo šele po prvem maju, zgodnje sorte za stročje pa lahko sejemo vse do konca junija. Turški ali laški fižol je sorodnik navadnega fižola, ki ima predvsem izredno lepe cvetove, sejemo ga in z njim ravnamo povsem enako kakor z navadnim visokim fižolom.

Čeprav fižol posejemo v deloma ogreto zemljo, pa so grah, bob in tudi fižol še vedno stročnice hladnejšega dneva. Zato bomo vsi veseli novih, toploljubnih stročnic, ki jih lahko gojimo tudi v vročem delu poletja. To sta nizki leča in čičerika ter visoka dolga vigna za stročje in lima fižol za mlado zrnje konec poletja (in suho zrnje seveda pozimi). Ker potrebujejo veliko toplote, jih sejemo v toplo zemljo, to je, ko ima ta vsaj 15 °C. Na setev zato računajte ​šele v drugi polovici maja.

image
Alenka Klinar Nizki fižol obiramo sproti, a nikakor v jutranjem času, če je na rastlinah rosa.
Setev nizkega fižola
Kmalu se bo sejal nizki fižol. Vsi, ki imate radi stročje, posejte tudi nizke sorte, saj se boste tako zelo hitro veselili prvih strokov. Čez noč pred setvijo ga namočimo še v topel kamilični čaj. Tako mu prihranimo nekaj dni, ko predvsem išče vodo. Hiter vznik je pogoj, da bo na rastlinah veliko cvetja čim prej.
Fižolu zelo koristi osipavanje, saj s tem dosežemo boljše pogoje za razvoj koristnih bakterij na svojih koreninah. Zato naj bo med vrstami dovolj prostora, da boste imeli dovolj zemlje. Razdalja med vrstami naj bo torej od 40 do 70 centimetrov. Med vrste lahko posadite sadike solate ali nadzemne kolerabice, saj bodo te vrtnine dozorele prej, kot boste potrebovali zemljo za osipavanje. V vrsti ga sadite na 10-20 centimetrov razdalje. Pri večji medvrstni razdalji so lahko rastline v vrsti bližje skupaj, pri manjši morajo biti bolj narazen. Nizki fižol namreč sejemo v vrste, ne pa v kupčke, kot nekateri še delate. Prav tako bo hvaležen za zastiranje tal, najboljša je tanka zastirka s pokošene zelenice.
V začetku vegetacije bodite pozorni samo na napade uši. Ko opazite mravlje na rastlinah, poiščite ustrezne naravne pripravke proti ušem. Stroke pobirajte sproti, a nikakor v jutranjem času, če je na rastlinah rosa. S tem namreč lahko okužite cel nasad. Če bo na rastlinah preveč strokov, bo nehala cveteti. V rastlinjak nizki fižol že lahko sejete, zunaj na prostem pa še malo počakajte, prav ta teden je seveda tudi še premrzlo.
Če se vam res mudi, si vzgojite sadike. Mnogi ne vedo, da je tudi to mogoče. Sadike pa morajo biti seveda s koreninsko grudo. To pomeni, da poiščete setvene plošče z luknjami premera do 5 cm, v vsako posejete 3-5 semenk. Tudi če nimate rastlinjaka, lahko seme samo kali notri, na toplem, kasneje pa postavite setev na sonce, a na zaščiteno mesto. Je pa treba biti previden, saj ima fižol težave že pri temperaturah pod 5 °C. Če se napove mraz, setev začasno prestavite spet na toplo v stanovanje, hišo. Ko bodo korenine prerasle substrat, sadike presadite na prosto. Takrat bo tudi že dovolj toplo.

Kako ravnamo, da bodo koristne

Najpomembnejše pravilo je, da stročnic nikoli ne gnojimo z organskimi gnojili, saj preveč dušika negativno vpliva na število in delovanje bakterij. Posebno škodljiva sta lahko gnoj in gnojevka. Izjema sta soja in visoki fižol, ki jima nekje do 8 l/m² dobro preperelega komposta koristi.

Četrt vrta v kolobarju naj zasedejo stročnice

Da bo nitrifikacijskih bakterij v naši zemlji čim več, stročnic ne pulimo, po spravilu pridelka jih po možnosti pokosimo, korenine pustimo v tleh. Res pa je, da so na različnih vrstah stročnic tudi različne bakterije.

Ker sta fižol in grah najpogosteje gojeni stročnici, bakterij, ki živijo na njunih koreninah, prav gotovo ne primanjkuje. V začetku pridelovanja novejših stročnic, kot so soja, leča, čičerika ali dolga vigna, pa tega učinka ne bo.

V pridelovanju soje na njivah je del tehnologije tudi, da jih na seme pred setvijo naselimo. Za zdaj pa kaže, da naseljevanje bakterij na fižolu ni najbolj uspešno. Sama menim, da jih je v naši zemlji dovolj, zato tujih ne marajo.

Zemlja okoli rastlin mora biti vedno rahla, v zbiti zemlji ne bo dovolj kisika za življenje in hitro razmnoževanje koreninskih bakterij stročnic. Tudi vlaga je za njihovo življenje zelo pomembna.

image
Jerneja Jošar Če se vam res mudi, si sami vzgojite sadike.

Stročnice pa niso pomembne samo zaradi svojih korenin. Tudi v zelenih rastlinskih delih je veliko dušika. Zato jih lahko izkoriščamo tudi kot zeleno zastirko. Predvsem grah, pa tudi bob in stročji fižol, pogosto poberemo takrat, ko je listna masa še zelena. V tem primeru jo sesekljamo, sama to opravim kar z vrtno kosilnico, in z njo zastremo tla okoli drugih vrtnin, predvsem tistih, ki potrebujejo nekoliko več dušika, na primer krompir, zelje, cvetača ali plodovke. Seveda pa je za to najbolje uporabiti sorodnice stročnic, to so detelje.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku