Kje so po stečaju Adrie: Piloti se znajdejo, kabinsko osebje težje

Gregor Grosman, 28.2.2020
Andrej Petelinšek

Nekdanji zaposleni v Adrii Airways so zelo aktivni pri iskanju novih priložnosti za nadaljevanje kariere v letalstvu, a na lastni koži čutijo, da so možnosti majhne in njihova odpovedovanja velika.

Na Zavodu RS za zaposlovanje se je prijavilo več kot 380 delavcev Adrie Airways, d.o.o., ki jim je bila po stečaju družbe odpovedana pogodba o zaposlitvi. Dobra tretjina nekdanjih zaposlenih se je medtem že odjavila z zavoda, smo izvedeli. A le manjši del jih ostaja v letalstvu. Približno polovica odjavljenih brezposelnih (različni profili delavcev) se je zaposlila pri domačih delodajalcih oziroma pri delodajalcih, registriranih v Sloveniji - gre za raznolik in širok nabor podjetij in delovnih mest -, petina se jih je zaposlila v tujini, to so večinoma piloti, preostali delavci so se samozaposlili, upokojili ali pa so se odjavili z zavoda iz drugih razlogov (lastna volja, izobraževanje), so nam pojasnili na Zavodu za zaposlovanje.

Navajajo, da so nekdanji zaposleni Adrie Airways, ki so oziroma so bili v evidenci zavoda, zelo aktivni tako pri iskanju novih priložnosti za nadaljevanje kariere, kot pri vključevanju v najrazličnejša izobraževanja. Pred iztekom delovnega razmerja se jih je vsaj tretjina preko projekta SPIN vključila v različne aktivnosti: računalniške tečaje, jezikovne tečaje ali karierna svetovanja.

image
Osebni Arhiv Včasih si prišel na Adriin avion, pa si rekel, ”super sem že doma”. Tega več ni, pravi Marko Kastelic.

Kvaliteta življenja se je poslabšala

Nekdanji pilot Adrie Airways Marko Kastelic je letala CRJ pilotiral štiri leta, medtem pa je dobil zaposlitev v letalski družbi Vistajet, enem največjih luksuznih letalskih prevoznikov na svetu. "Kvaliteta življenja se je drastično poslabšala, a zavedajoč se, da je treba nahraniti usta in plačati vse račune, sem bil primoran to narediti," nam je povedal pilot, oče treh otrok, ki ima hišo, mlada družina pa tudi odplačuje kredit. Priznava, da si niti slučajno ne bi mogel še naprej privoščiti takšnega življenja, kot ga je imel prej, če bi se zaposlil v Sloveniji. Po mesecu in pol šolanja v simulatorju opravlja sedaj šolanje še na liniji. "Trije piloti iz Adrie smo že v tem podjetju, pa še nekaj bi se nam jih utegnilo pridružiti," pove in doda, da je bila njihova prednost zagotovo znanje, ki ga imajo. "Brez problema se lahko prijaviš in dobiš službo. Dobro je bilo za kolege, ki so šli k Lauda Motion, ki ima ekspanzijo." Je pa tudi zaradi nedavnega stečaja več letalskih družb trg zasičen s piloti, ki iščejo delo.

Veliko k Laudi, nekaj k LOT-u

Nekdanji Adrijini piloti so službo večinoma dobili, pravi Kastelic. "Ampak nekaj je imeti službo, drugo pa biti zadovoljen." Ogromno jih je odšlo v družbo Lauda Motion, ki bo v Zadru odprla bazo. Sedaj so nastanjeni na Palmi de Mallorci. "Pet dni so na Palmi, dva dni doma," razlaga Kastelic. Sam ima drugačen turnus: "Sedemnajst dni sem v tujini, trinajst dni doma." Vsaj v tujino se mu ni bilo treba preseliti. Podjetje Vistajet je izrazito multinacionalno, pravi. "Tukaj smo vsi tujci. Imam srečo, da se vsi zavedamo, da smo sedemnajst dni na poti, in moramo skupaj preživeti kar se da kvalitetno." Ni tako kot pri LOT-u, kjer tudi najdemo slovenske pilote, a so v manjšini.

Zaradi nove službe mora pogosto potovati na drug konec sveta. "Prvi avion iz Ljubljane gre ob pol desetih zjutraj. Ker so vsi leti, ki jih imam za Ameriko, ob enajstih dopoldne iz Frankfurta ali Züricha, vse zamudim." Privaditi se je moral tudi na pogosto menjavo časovnih pasov, s čimer se pri letenju z Adrio ni soočal. Stranke Vistajeta so milijonarji, milijarderji, velika podjetja. S potniki pilot sicer praviloma nima veliko stika. "Prideš in oddelaš svoje. Poskusiš ne razmišljati o tem, koga imaš zadaj. Koliko imaš stika z njimi, je pa zelo odvisno od potnikov."

Kastelica žalosti, ko vidi kako v državah okoli nas nacionalni letalski prevozniki uspešno poslujejo, saj se povsod zavedajo pomembnosti letalske povezljivosti. "Letalska družba je nenazadnje eno izmed ogledal države. Slovenci še danes govorijo, da ko si prišel na Adriin avion, si rekel: super, sem že doma. Tega ni več," razlaga.

image
Osebni Arhiv Pri iskanju nove zaposlitve tekmujemo z vzhodno Evropo, s kolegi iz Bolgarije in Romunije, kjer se plača 800 evrov žal sliši zelo dobro, pravi Goran Puljić, nekdanji vodja kabinskega osebja pri Adrii Airways.

Težje je kabinskemu osebju

Svojo poklicno pot je Goran Puljić začel že med študijem in se nato zaposlil kot član kabinskega osebja v posadki, se po nekaj letih izšolal za vodjo kabinskega osebja v posadki ter napredoval do inštruktorja kabinskega osebja. Za Adrio je letel 15 let, nove zaposlitve pa še ni našel. "Nekdanji zaposleni si pomagamo pri iskanju novih možnosti zaposlitev. Imamo skupino, pri kateri se mi zdi pohvalno, da tako bivši kolegi iz kabine kot tudi naši kolegi piloti z nami ažurno delijo informacije. Žal so sicer v večini primerov zaposlitve težko dosegljive ali celo nedosegljive, sploh za tiste, ki smo navezani na Slovenijo," razlaga Puljić, ki pravi, da so člani kabinskega osebja sicer po stečaju šli vsak svojo pot. "Eni hitreje, drugi počasneje. Stike ohranjamo prek družbenih omrežij, tudi z občasnimi druženji. Nekajkrat smo se sestali in vedno je bila udeležba enormno visoka. To nam prej nikoli ni uspelo, saj je bila zmeraj polovica ali vsaj tretjina ljudi v zraku oziroma v tujini. To je v naši branži pač tako."

Mnoge letalske družbe si izkušenj pri kandidatih za kabinsko osebje ne želijo.

Tudi Puljić ima družino, a se je za ta poklic odločil zavestno. "Zmeraj sem imel pomisleke, ali je bolje ostati doma ali oditi v svet. Že takrat, ko še nisem imel družine, sem bil raje doma in letel pri Adrii. Določene stvari so bile dobre oziroma boljše, to zdaj vidimo. Določene pa slabše, ampak to si vzel v zakup. Ta življenjski slog nam je omogočal, da se nikoli nismo zares počutili, kot da hodimo v službo. Vsak let je bil projekt zase. Klasičnega delovnega ritma si večina med nami sploh ne zna predstavljati. Vmes sem sicer poskusil, bil nekaj let ob letenju tudi del novinarske redakcije, ampak letenju se nikakor nisem mogel odreči," pravi Puljić, ki si je po stečaju vzel nekaj časa zase: za počitek in premislek. Zdaj ko je novo zaposlitev začel iskati, pa se mu zdi, da bo za osebo z njegovimi izkušnjami in starostjo ter željami, ki jih ima, zelo težko nadaljevati poklicno pot v letalski industriji.

Na državo ne računamo več

"Poslal sem nekaj prijav na letalske družbe v tujini, ki bi mi omogočale to, da še zmeraj lep del časa preživim doma in se ne rabim fizično preseliti. A takšnih služb za kabinsko osebje ni prav veliko. Vsi odgovori doslej so bili negativni, do intervjuja večinoma sploh nisem prišel," razlaga sogovornik, ki se boji, da je s svojimi 37 leti tudi nekoliko prestar. Ugotavlja, da se bo moral ozreti širše, saj so možnosti, da ostane v tem poklicu, minimalne.

image
Profimedia Mnoge letalske družbe si izkušenj pri kandidatih za kabinsko osebje ne želijo. Pri poslovnih prevozih se pogosto iščeta mladost in lepota.

"Plačno mi ne izhajamo iz slabega okolja, pri iskanju nove zaposlitve pa tekmujemo z vzhodno Evropo, s kolegi iz Bolgarije in Romunije, kjer se plača 800 evrov sliši zelo dobro," razlaga bivši inštruktor kabinskega osebja. "Mi smo bolj realni, ne bi rekel razvajeni. Ampak takšno plačilo ne sovpada s predstavo o tem, kaj je dober standard, sploh če imaš družino, življenjske stroške v Sloveniji in kredite. Tudi doslej smo živeli po svojih zmožnostih, ne preko njih."

Plače kabinskega osebja niso primerljive s pilotskimi
Pozitivnih zgodb, ko govorimo o kabinskem osebju, ki pri novem delodajalcu nadaljujejo kariero kot stevardi in stevardese ali so v postopku šolanja, je trenutno po oceni Gorana Puljića zgolj deset odstotkov. "Vem za nekaj primerov. Za vsakega smo zelo veseli. Gre za nekaj mlajših posameznikov, ki so se odločili, da bodo živeli v tujini in predvsem zaradi želje po letenju vztrajajo v poklicu. A z vsemi stroški, ki jih v tujini imajo - nastanjeni so lahko tudi v dragih evropskih mestih, pomeni, da bolj živijo in delajo za to, da letijo. Plače kabinskega osebja seveda niso primerljive s pilotskimi." Letalske družbe imajo raje 18-, 19-letne kandidate kot izkušene profesionalce z bogatim znanjem in izkušnjami. Mogoče ti lažje sprejmejo novo filozofijo kot svojo, so prej zadovoljni in se ne organizirajo sindikalno ter za določene pravice niso tako glasni, ugiba sogovornik.

"Na državo ne računamo več," zaključi Puljić in dodaja, da podpore zavoda za zaposlovanje počasi usihajo. "Časa za nas ni več. Znajti se moramo zdaj. Večina se je že obrnila in poiskala druge možnosti, ostali bodo to morali storiti v roku par mesecev. Popolna prekvalifikacija in začetek nekje drugje, kjer si nismo nikoli predstavljali, da bomo."

Anketa

Koliko ur dnevno posvetite gibanju?

Sudoku