Koalicijska pogodba: Splošni načrti za polovični mandat

Tanja Fajnik Milakovič, Uroš Esih, 27.2.2020
Robert Balen

Konkretni projekti so ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega otroka, postopno uvajanje naborniškega sistema, e-vinjeta in vzpostavitev slovenskega demografsko-pokojninskega sklada s sedežem v Mariboru. Janša je že včeraj napovedal rebalans proračuna

V nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki jo je po volitvah leta 2018 sklenil manjšinski peterček, je sveže podpisana koalicijska pogodba četverčka SDS-SMC-Nova Slovenija-Desus krajša. Tretja koalicijska pogodba Janeza Janše obsega le 13 strani v primerjavi s 47 strani dolgo koalicijsko pogodbo vlade Marjana Šarca. Janša je krajši obseg koalicijske pogodbe pojasnil s tem, da so se stranke v koalicijskih pogajanjih zavedale, da pred njimi ni cel mandat, le polovični, in da poleg znanih težav vsako vlado čakajo tudi neznani problemi in izzivi. Poleg tega pa še, da v polovičnem mandatu mnogih stvari ni mogoče doseči, zato naj bi se vlada osredotočila na "ključne probleme". Ob tem je bodoči premier napovedal rebalans proračuna, ki da bi bil potreben "v vsakem primeru", tudi če bi delo nadaljevala Šarčeva vlada. 

​Izognili so se ideološkim rešitvam in politikam

Na vrhu prioritet je pričakovano zdravstvo, kjer koalicijski partnerji izpostavljajo zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe. Načrtovani pa so tudi ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov.

Na področju varnosti je najpomembnejša novost postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka. Poleg tega pa še "ureditev razmer v policiji" in dosledno spoštovanje azilnega postopka. Na področju pravosodja, ki so ga v SDS mnogokrat enačili s "krivosodjem", so napovedane uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj, vzpostavitev instančnega sistema in spremembe zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu. Koalicijska pogodba prinaša tudi prenovo insolvenčne in kazenskoprocesne zakonodaje.

Nekaj vprašanj in pomislekov je dvignila zaveza o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, ki je bila izpuščena iz zadnje verzije koalicijske pogodbe. Vse nejasnosti je razblinil Janša, ko je pojasnil: "Če kaj ni zapisano v pogodbi, to ne pomeni, da vlada nečesa ne bo delala." Partnerji bodo preučili tudi možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice. Konkretnejši je tudi projekt uveljavitve e-vinjete. Napoveduje tudi dvig povprečnine občinam, in sicer naj bi se v skladu s predlogom za proračunsko leto 2020 dvignile na 623,96 evra za 2021 pa na 628,20 evra. Aktualni zakon o izvrševanju proračuna je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.

​Kaj dobijo upokojenci in starejši?

Redno in izredno usklajevanje pokojnin bo enkrat letno. Izredno le ob pogoju, da bo letos gospodarska rast višja od 2,5 odstotka in leta 2021 višja od 2,8 odstotka. V tem primeru se bodo pokojnine izredno uskladile za 1,5 odstotka. Skrajšalo naj bi se tudi prehodno obdobje, in sicer s šestih na štiri leta, v katerem se bo moškim zvišal odmerni odstotek na 63,5 odstotka. Vrača se seniorska olajšava. Do nje pa naj ne bi bili upravičeni vsi upokojenci z višjimi pokojninami, ampak samo tisti, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, so starejši od 70 let in njihova pokojnina ni višja od 1500 evrov. Letni dodatek naj bi se izplačeval tako, kot določa pokojninski zakon, samo v dveh višinah. Mejo in višino obeh dodatkov bi določila vlada vsako leto. Predvidena je tudi ureditev vdovskih in kmečkih pokojnin. Ustanovili naj bi demografski sklad in vladni urad za demografijo, oba naj bi imela sedež v Mariboru. V osnutku koalicijske pogodbe so tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, dokončanje domov za starejše v Vrtojbi in Osilnici ter izgradnja vsaj petih novih domov letno.

Brez velikih pričakovanj s Hrvaško
Na področju zunanje politike koalicijski partnerji napovedujejo podporo državam Zahodnega Balkana pri integraciji v evroatlantske povezave. Nič pa ni govora o uresničevanju arbitražne razsodbe, kjer je SDS večkrat namignila, da je za njih sprejemljiva tudi vrnitev k bilateralnim pogovorom. Predsednik republike Borut Pahor na današnjem prvem srečanju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem ne pričakuje, da bo že na tem srečanju prišlo do zbliževanja stališč. "Pri Hrvaški vemo, kje so odprta vprašanja. Nimamo veliko iluzij, da jih je mogoče zapreti čez noč. Je pa možnih nekaj korakov v pravo smer. Tudi v tem polovičnem mandatu," pa je dodal Janša.

Spremembe se obetajo še pri družinskih prejemkih, štipendijah in za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Napoveduje se refroma politike socialnih transferjev, s poudarkom na preprečevanju zlorab, med drugim reden nadzor nad fiktivnimi prijavami stalnega bivališča. Prejemniki denarne socialne pomoči, ki so delovno sposobni, se bodo morali vključiti v javna dela. Spremembe se obetajo tudi pri dodeljevanju javnih sredstev, predvsem pri upoštevanju dohodkov družine. Sicer pa naj bi dobili univerzalni otroški dodatek in brezplačen vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke, če vsi hkrati obiskujejo vrtec.

image
Dnevnik Tea Jarc

Neambiciozno

Tea Jarc iz sindikata Mladi plus: "Koalicijska pogodba je, kar se tiče reševanja stanovanjske problematike mladih, neambiciozna in nekonkretna. Ne predstavlja stanovanjske problematike v povezavi s pravico do stanovanja, ki je pravica vseh ljudi. Pogodba govori o najemniških stanovanjih, manjkajo pa neprofitna stanovanja, ki jih vidimo kot rešitev. Koalicijska pogodba niti z besedo ne omenja prekarnosti. Če si ljudje zaradi nestalnih zaposlitev ne morejo privoščiti plačevanja tržnih najemnin in kreditov, potem ne morejo priti do stanovanj." 

image
Zdus Janez Sušnik 

V pravo smer

Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS): "Z rešitvami smo zadovoljni, gredo v pravo smer. Postopoma se bodo tudi najnižje pokojnine z rednimi in izrednimi uskladitvami zviševale. Imamo pa pripombo, da se izredno usklajevanje pokojnin še naprej pogojuje z gospodarsko rastjo, ker naj bi s temi uskladitvami v bistvu ljudem vrnili to, kar jim je bilo v času varčevanja vzeto, kar pa se ne bo zgodilo, če ne bo gospodarske rasti." 

image
Robert Balen Lidija Jerkič

Mimo dialoga

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): "Socialnega dialoga koalicijska pogodba nikjer ne omenja, tudi tam ne, kjer je naveden nov plačni model za javni sektor. V pogodbi so zelo splošne določbe, težko je reči, v katero smer bo šlo. Ko pišejo o skrajševanju čakalnih vrstah, ne izvemo, kako se bodo tega lotili. Ne vemo, ali bodo peljali zdravstvo v zasebne roke, isto pa velja za šolstvo. Ukrepi so nakazni, niso pa opredeljeni načini izvedbe. Sindikati bomo pozorni na socialni dialog in na javne sisteme."

image
Andrej Petelinšek Francka Ćetković 

Prepočasno usklajevanje pokojnin

Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS): "Kar zadeva izredne uskladitve pokojnin, je bil naš predlog drugačen. Še vedno menimo, da bi upokojencem, ki imajo zaradi neusklajevanja v preteklih letih pokojnine nižje za 5,6 odstotka, te manjkajoče odstotke z izrednimi uskladitvami morali povrniti hitreje, v dveh, največ treh letih, ne glede na gospodarsko rast. Pogrešamo tudi spremembe pri pridobivanju varstvenega dodatka."  

Anketa

Koliko ur dnevno posvetite gibanju?

Sudoku