Komu zaupati starost?
Število vlog za sprejem v enega od več kot sto domov za starejše v Sloveniji se iz dneva v dan povečuje in se približuje številki 12 tisoč.
Že res, da vsi, ki so oddali prošnje, ne potrebujejo takojšnje namestitve, a vse pogosteje je treba pomagati "čez noč", denimo potem, ko starostnik po odpustu iz bolnišnice ne zmore več samostojno živeti niti mu ne morejo pomagati svojci. V ptujskem domu upokojencev imajo ta čas 461 vlog za sprejem v dom, v letu ali dveh naj bi svoje posteljne zmogljivosti povečali za kakih tristo postelj, a kako preživeti do takrat, se sprašujejo tako v vodstvu doma kot v centru za socialno delo in v družinah, kjer se soočajo s vprašanjem institucionalnega varstva starejših. Že res, da ptujski dom starostnikom ponuja še možnost dnevnega varstva, a tudi na tem področju so prostorsko zelo omejeni.
V vseh slovenskih domovih za upokojence, javnih in tistih s koncesijo, ki jih je že tretjina vseh, ta čas biva blizu 21 tisoč starostnikov. Najnižja in osnovna cena, ki jo plačujejo stanovalci za dan bivanja v javnih domovih, se začne pri 17 evrih na dan in sega tja do 26 evrov. V domovih s koncesijo je najnižja cena dnevne oskrbe okoli 19 evrov in se konča pri dobrih 34 evrih. K tem cenam pa je treba prišteti dodatke, ki temeljijo na dodatni oskrbi, saj se velika večina starostnikov odloči za odhod v dom, ker sami ne morejo več poskrbeti zase in potrebujejo pomoč. In to je treba plačati.
Kot je razumeti starejše, ti v jeseni svojega življenja povečini nimajo velikih želja, poleg osnove oskrbe bi radi svoj čas preživeli v družbi domačih, prijaznih ljudi. Pričakovanja starejših so različna, kot je različno življenje nasploh, a večina jih želi v dom, ki je čim bližje njihovega doma, pa se tako v številnih občinah spogledujejo z mislijo, da bi ob vrtcu in šoli zgradili še kak manjši dom za starostnike ter tako poskrbeli za sobivanje in medgeneracijsko sodelovanje. A kaj, ko se pri nas ustavlja pri ekonomičnosti gradnje in izračuni kažejo, da gradnja doma z manj kot stotimi, še raje sto petdesetimi posteljami z ekonomskega zornega kota ni sprejemljiva. In ker denarja ni, se povečini ne gradi.
So pa to naše razhajanje med povpraševanjem in ponudbo odkrili tujci. Družba SeneCura, vodilni zasebni upravitelj domov za oskrbo in nego v Avstriji, je že odkupila Špesov dom Vojnik in dializno enoto - Center za nefrologijo in dializo HemoDial ter dom v Radencih Dosor. Po napovedih naj bi Avstrijci pri nas v prihodnjih letih zgradili pet manjših domov za starejše občane za skupno 321 stanovalcev. Ocenjena vrednost te naložbe je okoli 25 milijonov evrov. Kako se bo odzvala država, je težko napovedati, saj pretekle izkušnje s podeljevanjem koncesij niso obetajoče. A dejstvo je, da nove domove in oskrbovana stanovanja za starejše potrebujemo - in to čim prej.
V ponedeljek še sončno in vroče, zvečer bodo na severu nastale prve nevihte
Sicer bo danes večji del dneva sončno in vroče. Najvišje dnevne temperature bodo od 28 do 32 stopinj Celzija. Zvečer bodo na severu nastale prve nevihte, ponoči pa bodo padavine z nevihtami od severa zajele vso Slovenijo.
V hidrološkem poročilu Arso navaja, da bodo danes pretoki rek v državi večino dneva ustaljeni, ponoči pa bodo reke narasle. V severni in severovzhodni Sloveniji lahko dosežejo velike pretoke. Ob močnejših nalivih lahko pride do hitrega naraščanja manjših rek in hudournikov in njihovih razlivanj.
Ozračje se bo do torkovega jutra umirilo in ohladilo, padavine pa bodo povsod ponehale. Dan bo večinoma sončen z nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem pa okoli 15 stopinj Celzija.
Na Primorskem bo v torek še pihala burja, ki bo slabela, ponekod drugod šibak veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 24, na Goriškem in ob morju okoli 26 stopinj Celzija. V sredo in v četrtek bo pretežno jasno in postopno topleje.
Poskrbite za svoje zdravje in se zaščitite pred vročino
Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva, kot so starejši in otroci.
Starejši in otroci naj bodo še posebej pazljivi
Kadar temperatura hitro narste, kot to pričakujemo v tem tednu, telo nima časa za prilagoditev, da bi lahko povsem normalno delovalo v takšnih razmerah. To lahko pripelje do številnih težav, denimo toplotne izčrpanosti, krčev in sončarice.
Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko vročina posebej prizadene starejše in otroke pa tudi bolnike. Bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (na primer bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni). Vročina je nevarna tudi za osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov), osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).
Po nasvetu NIJZ, moramo biti posebej pozorni na posameznike, ki so v času vročinskega vala posebej ogroženi.
- Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno - v senco ali hladen prostor.
- Kadar gre za vročinsko kap, takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo.
- Z zdravnikom se posvetujemo, tudi če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Na NIJZ opozarjajo, da morebitne težave, ki nastajajo s prihodom vročine, preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To pomeni, da zmanjšamo izpostavljenost vročini s tem, da se umaknemo v senco, omejimo fizično aktivnost, uživamo lahko hrano in manjše obroke, telesu omogočimo odvajanje toplote, pravilno izbiramo oblačila in uživamo dovolj tekočine.
Pomembna je tudi hrana
V času največjih toplotnih obremenitev ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči, to je med 10. in 17. uro, poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30.
V vročini se tudi hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
Kako je s klimami?
"Zavedati se moramo tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno - preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave opisane spodaj (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme, ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30° Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave, še opozarjajo na NIJZ.
Vročina lahko prinese tudi bolezni
V primeru, da se zgoraj navedenih priporočil ne držimo v zadostni meri, lahko nastopijo zdravstvene težave. Ena takšnih težav je sončarica, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. "Sončarica je akutno stanje, ki lahko resno ogrozi vaše zdravje in življenje. Nastopi, če je nezavarovana (nepokrita) glava dalj časa neposredno izpostavljena soncu. Če se pridruži še dolgotrajna izpostavljenost telesa previsokim temperaturam in visoki vlažnosti ter velikemu naporu, odpove mehanizem za uravnavanje telesne temperature in nastopi toplotni udar. Ker telo ni sposobno oddajati toplote, se lahko telesna temperatura zelo zviša. Zaradi tega so ogroženi pomembni življenjski procesi v telesu," poroča portal eZdravje. Najpogostejši smptomi so suha in vroča koža, ki je na začetku pordela, kasneje pa bleda ali vijolična, nezmožnost znojenja, pospešeno in plitvo dihanje, pospešen srčni utrip, telesna temperatura je 40 °C ali celo več, dvig temperature je premo sorazmeren z dehidracijo telesa, glavobol, zmedenost in omotičnost.
V Centru starejših Pristan Vipava okuženi štirje stanovalci in pet zaposlenih
V Centru starejših Pristan v Vipavi so imeli danes do 8. ure potrjenih devet okužb z novim koronavirusom, od tega so okuženi štirje stanovalci in pet zaposlenih. V centru, ki je do nadaljnjega zaprt za vse obiskovalce, so sprejeli dodatne ukrepe za zajezitev prenosa okužb, so davi objavili na spletni strani Centra starejših Pristan Vipava.
Center sodeluje z epidemiologom, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in ostalimi strokovnjaki, so še navedli v centru.
"Vsi zaposleni so v karanteni, eden od okuženih stanovalcev je že premeščen na infekcijsko kliniko, drugi, ki so tudi okuženi, bodo še danes," je za Televizijo Slovenija pojasnil direktor centra starejših Martin Kopatin.
Spomnimo, da smo včeraj poročali o skupno 30 novih okuženih pri nas. Strokovni skupini in tudi vladi se bo lahko ob nadaljevanju bolj neugodne epidemiološke slike zastavilo vprašanje, kako naprej. Dilema po besedah Bojane Beović je, ali počakati na učinke nedavno sprejetih ukrepov ali pa jih že sedaj spreminjati.
Predvsem pa jih moti in skrbi, da se predpisani ukrepi ne izvajajo: "Neprestana so poročila, kako na mejah ni dosledne kontrole, neprestana so poročila o tem, kako poteka življenje denimo po gostinskih lokalih." Če se bo število okužb povečevalo in ukrepov ne bomo dosledno izvajali, nas lahko doleti vnovično zapiranje najbolj tveganih gospodarskih panog, je še opozorila.
V Domu Danice Vogrinec in Domu pod gorco spet prepovedani obiski
Iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru so obiskovalcem sporočili, da zaradi trenutne epidemiološke situacije v Sloveniji in Mariboru, predvsem pa zaradi skrbi za zdravje stanovalcev, od danes v vseh delovnih enotah doma po priporočilu NIJZ obiski niso več dovoljeni. Prav tako niso več dovoljeni izhodi stanovalcev izven doma. Tudi s tem ukrepom sledijo navodilom NIJZ. "Za vse stanovalce bomo zaposleni doma prijazno in strokovno poskrbeli. Aktivnosti znotraj doma bodo potekale kot do sedaj. Dodatne informacije vam lahko posredujejo vodje timov zdravstvene nege in oskrbe v vseh delovnih enotah doma," sporoča vodstvo doma. Prepoved obiskov bo trajala predvidoma do srede, 8. julija, nato bodo obiskovalce in stanovalce o novih ukrepih in navodilih epidemiološke službe ponovno obvestili.
Za prepoved obiskov so se odločili tudi v Domu pod gorco:
