Kuhanje z babico: poseben način druženja, ko otrok skozi igro spozna jedi

Zora Štok, 11.12.2019
Shutterstock

Ker je kar nekako popularno kuhati “po babičino”, za čimer se običajno skriva kak reklamni trik, je za otroke morda bolje, da poskusijo kuhati z babico v domači kuhinji, kar je lahko pravo doživetje.

Ko omenimo babico, nas običajno prevzame malce nostalgije. Njene palačinke so tako in tako najboljše, pa naj se mama še tako trudi, potica izpod babičinih rok je pravo doživetje, drobno pecivo, ki ga speče za praznike, pa je sploh nekaj posebnega. Tudi juha iz babičinega lonca diši drugače in bolj tekne, njen mlečni riž ali rižev narastek, prelit z malinovcem, pa je spomin na otroštvo, ki ga nove, moderne jedi zlepa ne izbrišejo.

In kaj je potemtakem za malčke lahko lepše od doživetja, da nekaj teh dobrot ustvarijo skupaj z babico? Ročice, ki gnetejo testo in se nihče ne zmrduje, ker oblika keksa ni povsem pravilna? In kaj potem, če je kakav raztresen tudi po tleh, miza pa lepljiva zaradi zmehčane čokolade? Babica bo to pospravila z nasmeškom, mama ali oče pa bi ob tem seveda delila nauke, kako ravnati, da nič ne pade po tleh ali da se otrok ne umaže preveč.

Nobena starost ni ovira

A kdaj je pravi čas, da vnukinja ali vnuk lahko postane mali babičin pomočnik? Mojca Polak, predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, pravi, da ob previdnostnih ukrepih nobena starost otroka ni ovira: "Ko otrok že obvlada določene ročne spretnosti, ga lahko spodbujamo, da v kuhinji kaj pomaga. Malčki imajo običajno veselje z gnetenjem testa in to je lahko dober začetek. Pri zelo majhnih otrocih pazimo, da ne prijemajo ostrih predmetov, lahko pa kupimo na primer manjši valjar in jim pustimo, da se igrajo s testom."

Tudi le nekaj let stari otroci lahko pomagajo pri umivanju in čiščenju zelenjave, samo noža jim še ne dajemo v roke. Vsekakor pa pazimo, da se otrok ne približa štedilniku, tudi takrat ne, ko ima babica sama opravka z mešanjem jedi. Že majhna nerodnost lahko povzroči nesrečo - otrok nas lahko nepričakovano povleče za roko ali nogo v trenutku, ko je voda vrela ali mešamo kakšno vročo jed, pa s kuhalnice kapne vroča voda ali omaka. Otroka zato zaposlimo z delom pri mizi. Manjši otrok lahko ob tem stoji na stolu, seveda pazimo, da ne pade. Ali pa mu priskrbimo nizko mizico in stolček in lahko sede opravi tisto, kar smo mu zaupali.

Večina babic se rada ukvarja z vnuki in jih zato z veseljem sprejme za svoje pomočnike. Skupno kuhanje je čisto poseben način druženja in učenja, otrok skozi igro spoznava jedi. Navsezadnje niti ni pomembno, ali se bo kasneje navdušil za peko in kuho, bolj pomembno je, da čas preživlja z nekom, ki ga ima rad, in da oba sodelujeta pri ustvarjanju nečesa. Pa čeprav je to morda samo pisana solata.

image
CanStockPhoto

Veselje s testom

Bolj kot z zelenjavo imajo otroci veselje do dela s testom. Babica bo kos testa vedno z veseljem odstopila malčku, ki bo potem malce posnemal babico ali mamo. Morda bo na tleh več drobtin in na mizi več ostankov testa, kot če bi piškote oblikovala babica, a tisti, ki jih bodo oblikovale in po peki okrasile otroške roke, bodo še posebno imenitnega okusa. Ker je piškotno testo sila hvaležno za gnetenje in oblikovanje, je morda prav peka piškotov pravšnji način, da z malčki začnemo sodelovanje v kuhinji. Z manjšim valjarjem lahko sami razvaljajo testo, z modelčki izrežejo različne oblike, tri ali štiri leta stari otroci bodo piškote že znali lepo zložiti na pekač. Prepustimo jim tudi krašenje. Pripravimo jim raznobarvne glazure in naj jih s čopičem nanašajo na piškote, dodajajo naj tudi različne okraske. Naj krasijo po svoje, nič ne bo narobe, če se barve okraskov ne bodo skladale ali če bo čokolada tekla s piškotov in se lepila na mrežo. Bo že babica vse pospravila, otroka pa pred vsemi pohvalila, kako dober pomočnik je bil.

Kot otroci rastejo in razvijajo različne spretnosti, tako jim tudi v kuhinji postopoma dajemo bolj zahtevne naloge. A nikar jih v nič ne silimo. Če otrok ne kaže zanimanja za delo v kuhinji, naj nas le opazuje. Morda ga bo kaj pritegnilo. A tudi če ga ne bo, ni nič narobe. Vsakogar zanima kaj drugega, in če se vnuček ne bo z babico smukal v kuhinji, se bo pa mogoče z dedkom na vrtu ali v delavnici.

(RECEPT) Piškoti z mandlji
Sestavine za približno 50 piškotov: 125 g masla, 125 g sladkorja v prahu, 2 zavojčka vaniljevega sladkorja, ščepec soli, 50 ml polnomastnega mleka, 100 g pšenične moke (tip 405), 100 g ovsenih kosmičev, 100 g mletih mandljev
In še: 100 g olupljenih mandljevih jedrc, ½ skodelice mleka
Priprava: 1. Maslo, sladkor v prahu, vaniljev sladkor, sol in mleko kremasto zmešamo. Vmešamo moko, ovsene kosmiče in mlete mandlje ter vse skupaj zgnetemo v gladko testo. 2. Na pomokani delovni površini iz testa oblikujemo dva valja. Vsak valj narežemo na 25 rezin, iz katerih oblikujemo kroglice. 3. Mandljeva jedrca namočimo v mleko. 4. Pekač obložimo s papirjem za peko in po njem razporedimo kroglice. Na sredino vsake vtisnemo mandljevo jedrce. Pečemo v vroči pečici.
Temperatura pečice: 175 °C Čas peke: približno 30 minut Ohlajene piškote hranimo v pločevinas- ti škatli, neprepustni za zrak.
Anketa

Ali načrtujete, da boste v letošnji poletni sezoni obiskali Hrvaško?

Sudoku