(FOTO) Mariborske vile: Šepet preteklosti, ki neti radovednost

Jasmina Cehnar, 27.2.2020
Andrej Petelinsek

Na tematskem ogledu Zgodbe o mariborskih vilah o ljudeh iz imenitnih stavb, simboliki pročelj, radiranju fasad in včasih poraznem odnosu do dediščine.

Nekaj nepopisno privlačnega je na staromeščanskih vilah. Zavezane estetiki in zgrajene, da trajajo, vpijajo zgodbe generacij. So šepet preteklosti, ki odseva krizo ali blaginjo sedanjosti. Razkrivajo (ne)posluh za lastno dediščino. So ponos ali sramota mesta, del njegove identitete.

Da staromeščanska arhitektura neti radovednost, je pokazal tudi tematski ogled Zgodbe o mariborskih vilah, ki se ga je minuli petek v opoldanskih urah udeležilo kar 40 vedoželjnežev. Ogled, ki ga je Zavod za turizem Maribor-Pohorje brezplačno pripravil ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, je pritegnil tudi šest tujcev, ki so se odcepili na ločeno turo v angleškem jeziku, glavnino pa je na izlet v preteklost popeljal vodnik Božidar Ipavic.

image
Andrej Petelinsek V tej vili na Trubarjevi ulici pri Mestnem parku je stanovala zdravnica Lovšetova z desetimi otroki. 

 

Če so skakali, je "crknila" žarnica

Ker so mariborske vile raztresene po celem mestu, smo krenili proti mestnemu parku in v okolico Ljudskega vrta, kjer so imenitne stavbe iz 19. in začetka 20. stoletja bolj zgoščene. Težko si je predstavljati, da je bilo to danes urbanizirano območje nekoč prostrano podeželje, kjer je mariborska gospoda našla mir pred mestnim vrvežem. Razkošni domovi so tam začeli rasti z razvojem industrije, ko je fevdalni sistem Avstro-ogrske monarhije zamenjalo svobodno podjetništvo, je pripovedoval Ipavic pred prvo izbrano vilo, neorenesančnim poslopjem Muzeja narodne osvoboditve Maribor.

image
Igor Napast Razkošno domovanje znamenite družine Scherbaum, danes muzej NO Maribor. 

Izgraditi jo je dal mariborski podjetnik Gustav Scherbaum, sin Karla Scherbauma. Slednji je poznan po svojem parnem mlinu v Mariboru kot prvi v tem delu Evrope leta 1883 prižgal električno žarnico, pravzaprav 36 žarnic. "Če so v zgornjem nadstropju poskakovali, je v spodnjem žarnica 'crknila'," je o staromeščanskih hišah v kombinaciji s prvimi svetilkami, ki niso bile odporne na tresljaje, razlagal vodnik, sicer pa opozoril na kapitele na fasadi, pa lilije in druge detajle v zunanji kovani ograji razkošnega doma Scherbaumovih, ki je bil pozneje gozdarska šola, med drugim tudi sedež OZNA, od 1958. muzej. Njegovi originalni lastniki so v vili bivali nekaj let, nato pa se preselili v t. i. Scherbaumov dvor nasproti mariborskega gradu, kjer je bila sicer dolga leta banka. Zvonik na strehi dvora namenoma posnema zvonik sosednjega gradu, da skupaj tvorita nekakšen portal v mesto, je očitno zanimivost, ki jo le malokdo opazi, izpostavil Ipavic.

Kača, ki žre otroka

Naslednjo smo obiskali Hutterjevo vilo v Marčičevi ulici na zahodni strani Mestnega parka, kjer ima svoje prostore PU Maribor. "Hutterjeve delavke so po mestu hodile z modnimi klobuki, ki niso bili poceni, kar pomeni, da so bile dobro plačane," smo poslušali slavospeve družbeno odgovornemu tovarnarju Josipu Hutterju, nato pa kritike slovenske mentalitete, ki rada radira ali v skladu s svojim okusom spreminja arhitekturno dediščino, kot v primeru Hutterjeve kolonije na Pobrežju, kjer je vsak lastnik obnavljal po svoje.

image
Andrej Petelinsek V Hutterjevi vili, najboljšem najboljšega tistega časa, je spal Tito, ko je obiskal Maribor.

"Spomeniško varstvo je pri nas za to, da pove, kaj se ne sme, ti pa potem narediš točno to ... Ljudje zbijejo lepe fasade, naredijo 'trotl' fasado in si mislijo, kako sem jih zašil," je povedal Ipavic, kasneje pa s prezirom pokazal še na "belo škatlo", eno od modernih stavb zahodno od parka, ki je bila zgrajena na mestu porušene staromeščanske vile.

"Če združiš kapitalizem in urbanizem, dobiš kurbanizem. In to je primer," je komentiral. Vmes smo si ogledali še nekaj primerkov starih vil na Trubarjevi ulici. Hiša v alpskem slogu na številki 15 je bila nekoč dom za sirote, primerek romantičnega historizma na vogalu med Trubarjevo in Kamniško z novobaročno fasado, ki prikazuje tudi precej grozljiv družinski grb - kačo, ki žre otroka - pa se imenuje Vila Robič, kar tudi razglaša fasadni napis.

image
Andrej Petelinsek Nekoliko grozljiv grb na vili Robič - kača, ki žre otroka. 

Od čudovitih obnov do požganih vil

Naslednja je bila na vrsti čudovito obnovljena neorenesančna Vila Škapin na vogalu Mladinske in Trubarjeve ulice, kjer ima prostore oddelek gospodarskega ministrstva. Fasadna dekoracija je bogata, v prvem nadstropju sta naslikani napol ležeči ženski figuri. Ena v rokah drži rog, ki ga vidimo na mnogih mariborskih fasadah in simbolizira bogastvo in blagostanje, druga trobento, ki naj širi slavo dobrih del lastnika. Kdo je to v dotični stavbi bil, se ne ve, Škapinovi so bili eni od poznejših gospodarjev.

image
Igor Napast Rog v rokah leve ženske figure, ki ga velikokrat najdemo na mariborskih fasadah, simbolizira bogastvo in blagostanje. Trobenta pa je na vili Škapin upodbljena kot prikaz širjenja slave dobrih del lastnika. 

Naprej, na vogalu Mladinske in Strossmajerjeve, smo občudovali pravkar obnovljeno rumeno vilo z izstopajočim stolpičem, malo naprej, na Mladinski 22, je sledilo zgražanje zaradi popolnoma zapuščene in požgane staromeščanske hiše.

image
Igor Napast Propadajoča hiša na Mladinski 22.

Pri Langerjevi vili v Ljudskem vrtu je Ipavic bral, da je sta bili stranski krili stavbe nekoč oranžariji z ogromnimi steklenimi okni, ki so bila zamenjana z običajnimi, ko so vilo spremenili v dnevno zavetišče za otroke.

image
Igor Napast Zanemarjena Langerjeva vila v Ljudskem vrtu, ki jo je kot letno rezidenco postavil Joseph Langer, lastnik glažute pri Jospidolu. 

Do te točke je vztrajalo le še ducat poslušalcev, ki so se nato sprehodili še do prazne in propadajoče neobaročno-secesijske Vile Transilvanija, ki jo je za svojo družino zasnoval iz Maribora pregneni arhitekt Fritz Friedriger, in historicistične Vile Golob z bogatim baročno-rokokojskim okrasjem, kjer je enota Vrtca Ivana Glinška. A je bila koncentracija vseh že na dnu, ker pohod traja že več ko dve uri, vodnik pa je že od Vile Škapin skoraj izključno bral informacije, ki so dostopne na svetovnem spletu.

image
Igor Napast Vila Transilvanija na Mladinski ulici počasi propada in se prodaja. Posebej zanimiv je njen kamniti relief, ki ponazarja portrete družine arhitekta in prvega lasntika hiše, Fritza Friedrigera. 
"Ljudje zbijejo lepe fasade, naredijo 'trotl' fasado in si mislijo, kako sem jih zašil"
Anketa

Kam greste poleti najraje na oddih?

Sudoku