Najbolj okusen in dišeč je paradižnik z domačega vrta

Sanja Verovnik, 6.7.2020
Shutterstock

Paradižnik je zagotovo ena najbolj nepogrešljivih sestavin v vsaki kuhinji, saj navdušuje s svojo vsestranskostjo: uživamo ga lahko surovega, ga narežemo v solato, kuhamo, pečemo, dušimo, vzgajamo ga lahko tudi na domačem balkonu.

Tako je vsestranski, da ga lahko uporabimo skoraj povsod v kulinariki. Kulinarična navdušenka Valentina Smej Novak je skupaj z možem Lukom Novakom celo napisala knjigo o paradižniku. Spisala jo je skupaj s podjetjem Paradajz iz Renkovcev, bolj znanem po paradižniku znamke Lušt. Tam paradižnik raste v rastlinjakih, zasajen je v povsem naravno podlago - mešanico šote in kokosovih vlaken -, ki paradižniku zagotavlja dobre pogoje za rast in razvoj. Paradižnike oprašujejo čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. So pa čmrlji tudi dokaz, da se pri takem načinu pridelave ne uporabljajo škodljivi preparati za škropljenje, saj bi sicer čmrlji poginili.

image
Profimedia Paradižnik lahko vzgajamo tudi na domačem balkonu ali terasi, zagotovimo mu le sončno mesto in ustrezno oskrbo z vodo.

Raste v vrtu in na balkonu

Paradižnik je povsem preprosto posaditi tudi doma. Pa zato ne potrebujete rastlinjaka, večjega vrta, tudi na balkonu ali terasi večstanovanjske zgradbe bo s pravilno nego lepo uspeval. Strokovnjaki iz vrtnih centrov Kalia pravijo, da paradižnik obožuje sončno lego in srednje težka, dobro odcedna tla. Da bo dobro rasel, mu izberimo tudi primerne sosede. To so poleg bazilike še peteršilj in solata. Za razvoj cvetov in plodov je pomembno gnojenje s fosforjem, medtem ko kalij poskrbi za dobro založenost z vodo ter za večjo odpornost rastline proti škodljivcem in boleznim. Lahko si omislimo tudi specialno gnojilo za paradižnike, ki vsebuje primerno razmerje vseh potrebnih hranil, in z njim gnojimo enkrat tedensko, pravijo pri Kalii. Pomanjkanje vode namreč povzroča odpadanje cvetov in s tem manjši pridelek. Pri ohranjanju vlažnosti nam bo pomagalo tudi prekrivanje tal z organskimi materiali, kot so na primer slama, lubje, suhi ostanki trave in podobno.

Kako ga hranimo
Najbolje ga je hraniti na sobni temperaturi v temnejšem delu kuhinje, obrnjenega s pecljem navzdol, saj ne mara nizkih temperatur. S shranjevanjem v hladilniku lahko tudi povsem izničimo njegov pristni okus.

Različne sorte, različni okusi

Da se okusi paradižnikov razlikujejo, pa ne samo zaradi različnih sort, temveč tudi zaradi porekla tega sadeža, ni dvoma. Konec koncev pravi domači paradižnik fino diši, je slastnega okusa, medtem ko sadeži, pripeljani iz daljnih držav, delujejo povsem brez okusa, pa še njihova barva ni tista "ta prava", rdeča. Čeprav ga zaradi grenkokislega priokusa prištevamo med zelenjavo, naj bi v botaničnem smislu šlo za sadež. Sodi med redke izjeme, toplotna obdelava pri njem ne povzroči izgube dela zdravilnih vrednosti. Privoščite si ga vsak dan, svetuje Valentina Smej Novak, v solatah, na popečenih kruhkih, v sendvičih in namazih, lahko pa pripravite tudi osvežilno hladno juho. Konec avgusta in v začetku septembra, ko je na tržnicah, v trgovinah in na kmetijah prava poplava paradižnika, ne pozabite pripraviti kakega ozimnega shranka, kot je denimo paradižnikova mezga. V vseh paradižnikovih jedeh, surovih ali kuhanih, ne pozabite na njihove obvezne spremljevalce: baziliko, origano, olivno olje in česen.

Toplotna obdelava pri paradižniku ne povzroči izgube dela zdravilnih vrednosti

Uravnava holesterol in deluje proti raku

Paradižnik pa ni samo okusen, je tudi zelo zdrav. Likopen, ključni antioksidant v paradižniku, ki mu daje tudi rdečo barvo, uravnava raven holesterola in deluje proti raku. Nedavne študije so dokazale, da je redno uživanje hrane, bogate z likopenom, ključno za zdravje kosti. Varuje pa nas tudi pred UV-žarki - koža sonce dokazano prenaša bolje, če jemo paradižnik.

image
Pixabay Likopen, ključni antioksidant v paradižniku, ki mu daje tudi rdečo barvo, uravnava raven holesterola in deluje proti raku.

To, da kuhan paradižnik sprosti veliko več likopena kot surov, je še posebno dobra novica za vse, ki radi kuhamo, saj se vsebnost likopena med kuhanjem povečuje sorazmerno s časom kuhanja, tudi do trikrat. V vročem poletju je paradižnik prava izbira, ker ga sestavlja kar 94 odstotkov vode, nas odžeja, prepreči, da bi si preobtežili želodec, zaradi visoke vsebnosti vlaknin, ki pospešujejo prebavo, pa se po obilnem kosilu tudi hitreje počutimo lahki in polni energije.

image
Shutterstock Za solato caprese potrebujemo paradižnik, mocarelo in baziliko.

Solata caprese
Recept iz knjige Paradajz
Sestavine: 0,5 kg paradižnika, 250 g mocarele, nekaj žlic oljčnega olja, 2 žlici balzamičnega kisa ali limone, šopek sveže bazilike, sol in poper
Priprava: Paradižnik narežemo na tanke rezine. Razporedimo jih po servirnem krožniku in solimo. Po paradižniku natrgamo mocarelo, da dobimo lepo rdeče-belo shemo. Pobrizgamo z oljčnim oljem in pokapljamo z malo balzamičnega kisa ali limoninega soka. Popopramo. Na koncu dodamo liste bazilike.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku