Najnižje denarno nadomestilo 530 evrov bruto, kaj pa pokojnine?

Tanja Fajnik Milakovič, 30.11.2019
Andrej Petelinšek

Najvišje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti ostaja 892 evrov bruto. Skrajšuje se čas prejemanja nadomestila za starejše nad 53 let, spremembe tudi pri občasnem delu upokojencev.

S 1. januarjem bosta začeli veljati novela pokojninske zakonodaje in novela urejanja trga dela, ki jo je danes sprejel državni zbor. Slednja zvišuje minimalno denarno nadomestilo za čas brezposelnosti s 350 na 530 evrov bruto. Najvišje pa ostaja enako, 892 evrov bruto. Podaljšuje se zavarovalna doba za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.

Milejše sankcije za brezposelne

Da bi pospešili aktivacijo starejših brezposelnih, zakon spreminja čas prejemanja nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, zavarovanci, ki so starejši od 58 let in imajo več kot 28 let zavarovalne dobe, pa bodo lahko prejemali nadomestilo 25 mesecev. Novost je tudi, da denarnega nadomestila ne bodo mogli več prejemati zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.

Pokojnina se bo za skrb za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke

Ukinjajo se tudi finančne sankcije za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v treh dneh ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se je namreč v tem primeru denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot do zdaj predvideno za lažje kršitve. Ob težji kršitvi, kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve, pa bo brezposelni iz evidence izločen že po prvi taki kršitvi.

Spremembe se obetajo tudi upokojencem, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po zdaj veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur del v koledarskem mesecu, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. Največji letni dovoljeni obseg ur pa se ne spreminja.

Prav tako novosti čakajo tuje državljane. Za učinkovitejšo vključevanje brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela je predvidena uvedba zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1). Ta pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Brezposelni državljani EU, Švice in držav Evropskega gospodarskega prostora se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve vključiti v tečaj in narediti izpit iz osnovnega znanja slovenskega jezika.

Pri pokojninah brez sprememb

Državni zbor je danes s 46 glasovi za in enim proti sprejel tudi pokojninsko novelo. Dopolnila, ki so jih vložili v Levici, SDS in NSi, so zavrnili. Po enem od dopolnil Levice bi člen, ki ureja dvojni status, črtali. Po njihovem mnenju namreč vnaša razlike med tistimi, ki bodo še lahko delali po 40 letih pokojninske dobe, in tistimi, ki tega ne bodo mogli. V SDS so želeli z dopolnilom stimulacijo za ostajanje v delovni aktivnosti še zvišati, in sicer s 40 na 100 odstotkov, za kar se je zavzemala tudi obrtna zbornica. V NSi pa so si prizadevali, da bi na novo odmerili pokojnine, ki so bile odmerjene po letu 2013.

Desus pogojuje podporo interventnemu zakonu
Štirje poslanci Desusa bodo ponovno podprli zakon o izvrševanju proračunov, pogojujejo pa podporo interventnemu zakonu. Do ponedeljka želijo podpise vsaj vodij poslancev LMŠ, SD in SMC, da bodo takoj vložili novelo, s katero bodo določili izredno usklajevanje pokojnin v odstotkih. Sicer zakona ne bodo podprli, je povedal predsednik Karl Erjavec. Desus nasprotuje načinu izrednega usklajevanja pokojnin, kot je na predlog SAB določen v interventnem zakonu oziroma zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Poslanci so sicer minuli teden rešitev, po kateri se bodo ob vsaj 2,5-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu pokojnine konec leta 2020 vsem upokojencem zvišale za enak znesek, izglasovali zelo na tesno. (sta)

Moškim se bo za 40 let pokojninske dobe tako v šestih letih postopoma dvignil odmerni odstotek za izračun pokojnine z zdajšnjih 57,25 na 63,5 odstotka. Za ženske tak odmerni odstotek že velja, vendar bi se brez sprememb prihodnje leto znižal. Tako za moške kot za ženske se odmerni odstotek zviša tudi za 15 let zavarovalne dobe, in sicer s 26 na 29,5 odstotka. Pokojnina se bo za skrb za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem je postavljen pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Si bodo pa starši še vedno lahko tudi znižali starost ob upokojitvi zaradi otrok, a izbrati bodo morali med eno ali drugo možnostjo. Vsi, ki so že izpolnili pogoje za starostno upokojitev in bodo delali naprej, pa bodo po novem ob plači prejemali še 40 odstotkov pokojnine prva tri leta, nato le 20 odstotkov. Ne bodo pa več ob plači upravičeni do dela pokojnine tisti, ki bodo prihodnje leto izpolnili pogoje za predčasno upokojitev. Poleg te je predvidena še ena spodbuda za tiste, ki bodo delali po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe brez dokupa. Za vsako leto dela več, toda največ za tri leta vključenosti v zavarovanje, se jim bo pokojnina zvišala za tri odstotke oziroma za vsakih šest mesecev dodatne pokojninske dobe lahko računajo na 1,5 odstotka višjo pokojnino. Zdaj se prišteje en odstotek na vsake tri mesece.

Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku