Novograditelji v prednosti pred lastniki starejših hiš: Popolna energetska samooskrba je zdaj še nedosegljiv cilj

Tina Recek, 29.2.2020
Shutterstock

Starejše hiše, ki niso izolirane in imajo vgrajena 40 let in več stara okna, lahko porabijo tudi dvajsetkrat več energije za ogrevanje kot sodobne skoraj ničenergijske hiše. Vendar so tudi lastniki starejših hiš lahko samooskrbni na področju ogrevanja. Pri tem so v prednosti lastniki gozda, je prepričana Marjeta Zupančič, energetska svetovalka v mreži Ensvet.

Kako lahko postane novograditelj čim bolj energetsko samooskrben?

"Naravni viri, ki se uporabljajo pri nas, so lesna biomasa, geotermalna energija, sončna energija in toplota okolja. Geotermalna energija ni na voljo povsod, ampak le tam, kjer je podtalnica blizu površja, pri čemer je pomembna sama temperatura podtalnice. Najugodnejše razmere za izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji so na skrajnem severovzhodu države. Sončno energijo uporabljamo na dva načina; za pripravo tople sanitarne vode s solarnimi kolektorji in za pridobivanje električne energije, ki jo potrebujemo že skoraj za čisto vse, energetski potencial v Sloveniji pa je dober po celi državi, najboljši ob obali, nekoliko slabši v visokogorju. Lesno biomaso uporabljamo predvsem za ogrevanje prostorov, če želimo govoriti o samooskrbi, pa si moramo omisliti tudi lasten gozd. Za običajno gospodinjstvo pridejo v poštev drva, večji porabniki pa si lahko pripravijo tudi sekance in vgradijo kurilno napravo s kogeneracijo – naprava hkrati proizvaja elektriko in toploto, ki se uporabi za ogrevanje. Toploto okolja (zrak, tla) uporabljamo s pomočjo toplotnih črpalk, ki so v zadnjem času čedalje bolj razširjene. Smiselna je povezava toplotne črpalke in sončne elektrarne, tako da dodatno elektriko za pogon toplotne črpalke proizvedemo sami na strehi objekta. Izkoriščanje vetrne energije je pri nas slabo razvito, tudi naravni pogoji za to niso najbolj ugodni."

image
Osebni arhiv Marjeta Zupančič: ”Idealno bi bilo, če bi lahko do zime shranili presežno električno energijo, ki jo lahko proizvedemo poleti, a to žal še ni mogoče.”

Je za dosego cilja energetske samooskrbe najbolj smiselno postaviti sončno elektrarno in vgraditi toplotno črpalko?

"Popolna energetska samooskrba je za zdaj še nedosegljiv cilj, saj pozimi v naših klimatskih pogojih izredno težko zagotovimo zadostno proizvodnjo elektrike. Pozimi se dostikrat pojavijo večdnevna obdobja z zelo nizkim sončnim sevanjem, baterije za shranjevanje električne energije so še vedno premalo učinkovite, tudi zelo drage in velike so. Za zagotavljanje tridnevne avtonomije za enodružinsko hišo v primeru neugodnih vremenskih razmer bodo baterije, ki jih potrebujemo za shranjevanje elektrike, zasedle srednje veliko sobo, investicija pa bo znašala nekaj deset tisoč evrov. Idealno bi bilo, če bi lahko do zime shranili presežno električno energijo, ki jo lahko proizvedemo poleti, kar žal še ni mogoče."

Na katerem ožjem segmentu je lahko posameznik samooskrben?

"Na področju ogrevanje je lahko človek samooskrben, kar se tudi v praksi zgodi dokaj pogosto, saj ima marsikdo lasten gozd, iz katerega pridobi drva za ogrevanje."

Alternativa je lesna biomasa

Ali si lahko omislimo kateri drugi vir energije?

"Alternativno bi šlo tudi z uporabo lesne biomase in kogeneracijskega kotla, ki proizvaja električno energijo in toploto. Vendar so takšne naprave praviloma dimenzionirane za večje porabnike in tudi bolj zahtevne za uporabo."

Finančne spodbude
Za energetsko prenovo stanovanjskih stavb so na voljo nepovratne finančne spodbude Ekosklada za izolacijo fasade, strehe in tal, menjavo stavbnega pohištva za novo leseno pohištvo, vgradnjo solarnih kolektorjev, kotlov na lesno biomaso in toplotnih črpalk za ogrevanje, vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo, in nepovratne finančne spodbude za postavitev sončnih elektrarn. Za vse omenjene namene nudi Ekosklad tudi možnost ugodnega kredita, ki ga lahko pridobite še za vgradnjo zbiralnika za deževnico, menjavo azbestne kritine in postavitev male komunalne čistilne naprave.

Kaj je ključno pri postavitvi sončne elektrarne?

"Pri postavitvi sončne elektrarne sta pomembna orientacija solarnih panelov in njihov naklon, ki mora biti prilagojen soncu. Pomembno je, da sončne celice niso v senci, da jih ne senčijo drugi objekti ali drevesa. Obstaja več vrst sončnih celic, nekatere so bolj, druge manj učinkovite, večje razlike so tudi v ceni. Smiselno je postaviti le tako veliko elektrarno, kot jo potrebujemo, saj glede na trenutno veljavno zakonodajo presežka elektrike ne moremo prodati, pač pa ga podarimo dobavitelju električne energije. Obstaja tudi možnost, da se s pogodbo povežemo s sosedi v skupnost OVE in si proizvedeno električno energijo razdelimo po vnaprej določenem ključu. To je smiselno predvsem takrat, ko ima eden od sosedov možnost postavitve večje elektrarne, drugi pa imajo zaradi orientacije streh ali senčenja objektov za to slabše možnosti. Podobno se lahko povežejo tudi stanovalci v večstanovanjskih stavbah."

Zbiralniki vse bolj običajna praksa

Kaj si lahko omislimo, da ne bi po nepotrebnem porabili preveč pitne vode?

"Zbiralniki za deževnico postajajo čedalje bolj običajna praksa, predvsem zaradi poletnega zalivanja vrtov in zelenic. V sušnih obdobjih je namreč uporaba pitne vode za to prepovedana. Deževnico lahko uporabimo tudi za druge namene, na primer za izpiranje sanitarij in pranje perila, a v tem primeru moramo v stavbi vgraditi dvojne vodovodne inštalacije – ločeno za pitno vodo in za deževnico. Pri tem pa ne pozabimo na uporabo filtrov, ki vodo pred uporabo ustrezno prečistijo. Ker je deževnica mehka voda, imamo pri uporabi tudi manj težav z vodnim kamnom."

image
Prosigma Plus Vedno več ljudi se odloča za zbiralnike deževnice. Če v stavbi vgradimo dvojno vodovodno inštalacijo - ločeno za pitno vodo in za deževnico -, bomo deževnico lahko uporabili za izpiranje sanitarij in pranje perila.

Stara hiša, nova hiša in razlike

Je kakšna razlika med novograditeljem, kako naj ta postane čim bolj samooskrben na področju energetskih virov energije in naravnih virov, in lastnikom, ki živi v stari hiši? Kdo ima težjo nalogo?

"Novograditelj ima seveda bistveno lažjo nalogo, saj lahko celo stavbo načrtuje tako, da bo optimalno izkoristil naravne vire. Pri tem sta pomembni orientacija stavbe in pozicija oken - da omogočajo pasivno ogrevanje stavbe preko steklenih površin -,

orientacija in naklon strehe za pridobivanje električne energije, pozicija stavbe na parceli, da preprečimo senčenje stavbe od sosednjih objektov. Uredimo tudi primeren prostor za zbiralnik deževnice, vrtino za toplotno črpalko … Poleg tega pri novogradnji lahko načrtujemo ogrevalne, prezračevalne, vodovodne in električne inštalacije brez predhodnih omejitev.

Pri obstoječih stavbah, tudi če gre za celostne prenove, smo vedno nekoliko omejeni in moramo dostikrat poiskati kompromisne rešitve. Morda višina prostorov ne zadošča za vgradnjo talnega gretja in prezračevanja, povezava med notranjo enoto toplotne črpalke in zunanjo vrtino je dolga, ker ne najdemo primernega mesta za postavitev, sleme strehe poteka v smeri sever–jug, tako imamo samo vzhodno in zahodno orientirani strešini. In še bi lahko naštevali. Ni pa nemogoče, tudi pri prenovah se da marsikaj rešiti, le bolj razmisliti je treba."

image
Viessmann Najprej je treba poskrbeti za zmanjšanje potreb po toploti z izvedbo ustreznega izolacijskega ovoja objekta, šele nato pa predvideti, kakšna toplotna črpalka bo najprimernejša za prenovljeni dom.

Tudi dvajsetkrat več energije za ogrevanje

Kako lahko torej pri starogradnjah poskrbimo za čim večjo samooskrbo na področju energije in izrabe naravnih virov? Za stare hiše naj bi veljalo, da lahko porabijo tudi štirikrat več energije kot novogradnje.

"Starejše hiše, ki niso izolirane in imajo vgrajena 40 let in več stara okna, lahko porabijo tudi dvajsetkrat več energije za ogrevanje kot sodobne skoraj ničenergijske hiše. Sodobne skoraj ničenergijske hiše porabijo za ogrevanje pod 15 kWh/m2, najboljše celo pod 10 kWh/m2 letno, starejše neizolirane hiše, ki jih glede na energetsko izkaznico uvrstimo v razred G, pa preko 210 kWh/m2. Seveda samooskrba ni isto kot varčna raba energije, saj smo v starih neizoliranih hišah lahko dokaj samooskrbni, če se na primer grejemo z lesno biomaso iz lastnega gozda, na streho pa postavimo veliko sončno elektrarno in varčujemo predvsem z električno energijo. Trajnostno naravnani lastniki pa bodo najprej poskrbeli za zmanjšanje potreb po toploti z izvedbo ustreznega izolacijskega ovoja objekta, pri čimer mislim na menjavo stavbnega pohištva, izolacijo fasade, strehe in tal. V primeru uporabe toplotne črpalke bodo vgradili talno, stensko ali stropno gretje, v primeru ogrevanja s kurilno napravo na lesno biomaso pa sodobne, učinkovite radiatorje. Poskrbeli bodo za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija) ter postavili sončno elektrarno in večji zbiralnik za deževnico. V primeru ogrevanja z lesno biomaso bodo vgradili tudi solarne kolektorje za pripravo tople sanitarne vode v poletnem času."

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku