Osebna izpoved: Sama, zakaj pa ne?!

Petra Logar, 30.8.2019
Profimedia

Samote si ne izberemo sami, osamljenost pa. In če smo osamljeni, moramo pretentati sami sebe, se opogumiti in storiti korak naprej. Pa četudi nas je strah. In prav to je storila Gabi.

Gabina zgodba se me je dotaknila. Med pripovedovanjem sem začutila njeno iskrivost, njeno lepo energijo in njen pogum. Bravo, Gabi. Ni šlo drugače, kot da njeno zgodbo zapišem.

Gabi je stara 52 let in je zaposlena v domu starejših. Je vdova in ima tri hčere. Živi sama, a nikakor ni osamljena.

Ko se partner poslovi

"Ko je umrl mož, se mi je zamajal svet, kako ne, bila sva skupaj vse življenje in nisva znala dihati drug brez drugega. Potem pa je prišla bolezen, rak. Vse je šlo zelo hitro. Danes sem temu hvaležna, ni dolgo trpel," pripoveduje.

Črnino je slekla pol leta po moževi smrti, leto dni kasneje pa je spet stopila med ljudi. A kot pravi, se ji je dolgo zdelo, kot da ne 'paše' zraven. Njene prijateljice so imele može, ustaljeno življenje in ni se želela vsiljevati, četudi so jo ves čas vabili, naj se pridruži.

"Saj veste, liho število! Pri vsakem kosilu, pri vsakem sprehodu," je zmajevala z glavo.

V službi je videla dovolj osamljenosti

Gabi je zaposlena v domu ostarelih in pozna na tisoče zgodb. Veselih, zabavnih, a več žalostnih. "Kaj vse nekateri ljudje pretrpijo in kako žalostno se včasih življenje konča," pripoveduje.

Kljub temu, da je v domu zaposlena že odkar je zaključila zdravstveno šolo, se jo ljudje in njihove zgodbe, še vedno dotaknejo. Njeno srce je veliko in v njem je prostora dovolj.

Ko je ovdovela, so ji starejši nehote pomagali. Skozi njihove zgodbe je videla svojo, skozi njihova pripovedovanja si je celila rano. Razumeli so jo in ona je razumela njih.

Poleti je najtežje

"Čas dopustov, vsi prijatelji in prijateljice se veselijo oddiha na morje, v gore, v toplice, ti pa veš, da boš doma. Dopusta se ne veseliš, najraje imaš rutino: služba, dom, morda kak pogovor  s hčerami," je dejala Gabi.

Potem pa ji je starejša gospa, ki je v domu že šest let, odprla oči. Ko jo je vprašala, kam gre na dopust, ji je Gabi odgovorila, da nikamor, da je najraje v službi.

"To pa ne! Vsak človek mora na dopust," se je jezila gospa in Gabi ji je razložila, da je sama.

A njen odgovor je prišel na napačna ušesa. Gospa ji je povedala, da je že vse življenje sama. Kljub temu je bil njen album poln fotografij. Potovala je po svetu, doživela mnogo več od mnogih zakoncev, preživela življenje, ki bi ji ga marsikdo zavidal.

"Pojdi," ji je ukazala.

In Gabi se je opogumila. Rezervirala je dopust na morju, vplačala akontacijo, da si ne bi premislila, dopust je v službi dobila brez težav, spakirala si je prtljago in …

"Sem šla! Na morje, popolnoma sama s svojim malim avtom," se smeji in kima.

Preživela je čudovit teden, s seboj nesla cel kovček knjig, pa niti ene ni prebrala. Spoznala je dve novi prijateljici, starejši par, dobila celo povabilo na randi.

"Tako strah me je bilo, da ne morem povedati. Ko sem se peljala proti izbrani destinaciji, je bilo, kot da lebdim izven svojega telesa in da gledam nekoga drugega. Srce sem imela v hlačah," se smeji.

"Vsem polagam na dušo – pojdite ven, zabavajte se, uživajte. Popolnoma vseeno je, če ste sami. Ne zapirajte se pred svetom. Četudi nimate nikogar, ki bi ga prijeli za roko, imate vso pravico, da uživate življenje," svetuje vsem, ki so osamljeni.

Bo Gabi še kam šla sama?

"Seveda, konec septembra imam že potrjeno rezervacijo za toplice," se smeji na vsa usta.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku