Pred kurilno sezono: Električna energija je daleč najdražji vir ogrevanja

Sanja Verovnik, 8.9.2019
Shutterstock

Drva in sekanci ostajajo najcenejši način ogrevanja stanovanj tudi v novi kurilni sezoni. Vaše gospodinjstvo bo najbolje vnovčilo denar za ogrevanje, če boste kupili bukova drva, saj boste iz njih dobili skoraj štirikrat več energije kot za isto ceno kurilnega olja.

Vprašanja v zvezi z nakupom, ceno in stroški ogrevanja posameznih energentov, pa tudi glede servisa ogrevalnih naprav, se vrstijo vsako leto, pogosto tudi prepozno, celo tik pred kurilno sezono. Načeloma velja, da je gorivo pametno kupiti po koncu kurilne sezone, ko je povpraševanje manjše in ponudba večja, a ta čas še ničesar niste zamudili. Tudi v teh dneh je ponudba dovolj pestra, cene ugodne, nikakor pa ne odlašajte predolgo z nakupom, da se ne zavleče v čas, ko bodo temperature padle in bo treba pričeti ogrevati stanovanje.

image
Shutterstock Cene lesne biomase se po navadi zvišajo v zimskih mesecih, po izkušnjah strokovnjakov za približno deset odstotkov.

Septembra peleti dražji

Najboljši čas za nakup energentov je pred kurilno sezono, pravi mag. Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont. Pojasni, da so cene vseh energentov takrat najnižje, dobavni roki pa kratki, zato predlaga, da kupci energent vsako leto znova naročijo čim prej. Če si energentov še niste priskrbeli, Zidar svetuje, da si predvsem lastniki kurilnih naprav na lesno biomaso ta energent zagotovijo čim prej. Kot razlog navede, da se cene lesnih energentov pred začetkom kurilne sezone, predvidoma v septembru, zvišajo zaradi povečanega povpraševanja. "Prav zaradi velikega povpraševanja po lesnih energentih v zadnjih sezonah cene rastejo in predvidoma še bodo, zato svetujemo, da si kot dober gospodar zagotovite energent še pred zimo. "Smiselno je razmisliti o nakupu sedaj, ko so dobavni roki še vedno sorazmerno kratki in so tudi vremenske razmere za spravilo energentov optimalne." Sogovornik še pojasni, da imajo zdaj v zalogi dovolj energentov, zato je dobava nemotena.

image
Shutterstock Peleti se v primerjavi z enakim obdobjem lani še niso podražili, tisti, ki jih bodo naročili septembra, pa lahko pričakujejo višje cene.

Cene peletov torej za zdaj ostajajo nespremenjene, pričakovati pa je, tako pravijo pri Bioles Horizontu in Petrolu, da se bodo v septembru zvišale. V Petrolu mag. Aleksander Salkič pojasni, da v praksi cena lesne biomase v zimskih mesecih naraste za približno deset odstotkov.

Cene vztrajajo

Cene goriv po podatkih mreže Ensvet vztrajajo na podobni ravni kot lani, ko je bilo treba za zemeljski plin in kurilno olje plačati najmanj dvakrat toliko kot za primerljivo zalogo drv ali lesnih sekancev. Povedano drugače, 50 evrov bo gospodinjstvo tudi letos unovčilo štirikrat bolje, če bo za ta denar namesto kurilnega olja kupilo bukova drva, saj bo iz njih dobilo skoraj štirikrat več energije. V primerjavi z zemeljskim plinom in daljinskim ogrevanjem bo energije iz drv triinpolkrat več. Daleč najdražji vir ogrevanja (ob propanu) pa je električna energija, te za 50 evrov dobimo skoraj šestkrat manj, kot če bi za ta denar kupili drva. Za ogrevanje kvadratnega metra stanovanja povprečen uporabnik sicer potroši od 150 do 200 kilovatnih ur energije na leto.

image
Daikin Klimatska naprava, ki pride zelo prav tudi za ogrevanje v prehodnem obdobju, zahteva redno vzdrževanje in servisiranje.

Pravilnost kurjenja in priprave lesa

Drva in sekanci ostajajo najcenejši način ogrevanja stanovanj tudi v novi kurilni sezoni. Lesna biomasa, ne glede na to, ali ogrevamo s peleti, poleni ali sekanci, je kot obnovljiv vir energije in kot sistem ogrevanja zelo gospodarna, zato ima velik potencial. Več kot polovico ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi, vendar so slabo izkoriščeni. Lesna biomasa je ekološko zelo sprejemljiva in kot energent poceni. Tudi cene so v primerjavi z drugimi kar stabilne in ugodne.

image
Shutterstock Za servis ogrevalne naprave bi morali poskrbeti že zdavnaj, po koncu zime.

Ali bomo za isto ceno dobili šestkrat več energije iz drv kot iz elektrike, pa ni odvisno le od kurilne vrednosti posameznega goriva, temveč tudi od pravilnosti kurjenja in priprave lesa. "Ugotovitve raziskav kažejo, da se izkoristek kurilnih naprav tako poveča za najmanj 20 odstotkov, izpusti prašnih delcev pa se prav tako zmanjšajo za 20 odstotkov. Slednje je zlasti pomembno za kurjenje s kurilnimi napravami na trdna goriva v naseljih, kotlinah in na območjih s čezmerno onesnaženostjo zraka," pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Pri nakupu bukovih drv je denimo zelo pomembna njihova vlažnost, zato Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont predlaga nakup svežih drv vsaj pol leta pred uporabo, v jesenskem času pa priporoča nakup suhih drv. Smotrno je namreč, da se eno leto sušijo na zraku, če ob nakupu niso suha.

Odstranimo prah z radiatorjev
Za vsak radiator posebej preverimo, ali je v njem zrak, ga odzračimo in po potrebi dotočimo vodo v sistem do normalnega tlaka. Neodzračeni radiatorji namreč lahko povečajo porabo energenta tudi do 15 odstotkov. Še posebno natančno preverimo vse radiatorske, termostatske in navadne, klasične ventile zaradi morebitnega puščanja vode. Če le imamo možnost, klasične ventile zamenjajmo s termostatskimi, ker lahko ti zmanjšajo toplotne izgube za najmanj 15 odstotkov. Tudi tole opozorilo ne bo odveč: radiatorji morajo biti prosti, ne zakriti z zavesami, pred začetkom ogrevalne sezone pa jih očistimo prahu, s čimer bomo zagotovili nemoteno kroženje zraka. Ne pozabimo preveriti, v kakšnem stanju je sobni termostat. “Naredimo enostaven test,” pravijo v Seltronu. “Izvedemo ga tako, da povečamo želeno temperaturo in počakamo, da se ogrevanje vklopi. Če se nič ne zgodi, preverimo, ali je kotel vključen, ali se ni morda izklopil varnostni termostat na kotlu, ali je morebiti gorilnik v okvari. Pri sobnih termostatih je treba preveriti moč baterije. Če je več kot 70 odstotkov iztrošena, jo zamenjamo.”

Za servis poskrbite čim prej

Hkrati z nakupom energentov pravočasno poskrbimo za brezhibno delovanje ogrevalnih naprav. Večino teh je treba ustrezno vzdrževati in servisirati. "Servis kurilne naprave je najbolje izvesti takoj po ogrevalni sezoni, saj je pred začetkom nove običajno težko dobiti ustreznega serviserja," opozori energetski svetovalec Matjaž Malovrh. Zamudnikom svetuje, da servis naročijo čim prej. Hkrati pa opozori, da velja priporočilo, da ob nakupu nove naprave s pooblaščenim serviserjem sklenemo pogodbo o servisiranju, kot to narekuje proizvajalec kurilne naprave. Tako se izognemo čakanju, saj bo, tako Malovrh, serviser sam prišel v obdobju, za katero se bosta potrošnik in serviser dogovorila. Na vprašanje, kaj običajno pregleda pooblaščeni serviser, sogovorniki odgovori: "Veliko je odvisno od vrste kurilne naprave. Servisna dela obsegajo preverjanje senzorjev, ki nadzorujejo delovanje naprave, pregled in zamenjavo delov gorilnika, zamenjavo tesnil, za katere je proizvajalec določil rok trajanja, nastavitve in ne nazadnje meritve izpustov v okolje. Serviser z merilnimi instrumenti opravi meritve za nastavitev parametrov zgorevanja." Kaj pa klimatska naprava, ki nam v prehodnem obdobju služi za ogrevanje? Tudi zanjo velja, da če se ne servisira redno, se na izmenjevalcih nabira umazanija, kar poveča strošek električne energije, ker klimatska naprava ne deluje optimalno. Njena učinkovitost hlajenja/gretja bo namreč v tem primeru zmanjšana, pravijo v podjetju Gorenje. In nadaljujejo: "Serviser preveri vse spojne elemente klimatske naprave in tesnost hladilnega sistema. Poleg tega preveri električne elemente sistema in s posebnimi čistili očisti notranji izmenjevalec klimatske naprave. Zunanji izmenjevalci razen v redkih primerih ne potrebujejo dodatnega čiščenja zaradi narave svojega delovanja. Serviser bo med drugim preveril nivo plina in ga po potrebi dodal." Kako je z vzdrževanjem vse bolj priljubljenega infrardečega (IR) ogrevanja? Kot razloži Aleš Babič iz podjetja Ekosen, vzdrževanja, razen čiščenja, pri IR-panelih praktično ni, pričakovana obstojnost pa je do 50 let.

image
Epr/bwp Morda je še čas, da razmislite za menjavo starega in potratnega ogrevalnega sistema z varčnejšim, denimo s toplotno črpalko, ki je danes eden najbolj priljubljenih virov ogrevanja.

Zamenjajte potraten ogrevalni sistem

Ob koncu kurilne sezone je ravno pravšnji čas, da razmislimo o prihrankih pri ogrevanju v naslednji sezoni. Po navadi bomo to dosegli, če bomo dotrajano ali potratno kurilno napravo nadomestili z novo. In kakšne so možnosti? Ena od njih je postavitev kamina v prostor. Ta je po navadi dopolnilni ogrevalni vir, lahko pa tudi popolnoma nadomesti druge ogrevalne naprave, kar je pogosto odvisno od prostora. Jože Hertiš iz podjetja Seltron razloži, da kamin ali kaminsko peč vgrajujemo v osrednji, običajno dnevni prostor. Njuna vloga je mnogostranska. Sta element oblikovanja prostora in dodatni toplotni vir. S kaminom lahko tudi privarčujemo pri ogrevanju s klasičnimi fosilnimi gorivi in ustvarimo dodatno toplino bivalnih prostorov. Med najbolj priljubljenimi ogrevalnimi sistemi pa je gotovo toplotna črpalka. Suzana Guček iz podjetja Kronoterm pravi, da je konec poletja pravi čas, da zastarelo ogrevalno napravo nadomestimo z novejšo, s katero bomo prihranili pri stroških za ogrevanje. Gučkova še doda, da je toplotna črpalka dolgoročno najcenejši vir ogrevanja. "Toplotna črpalka pridobi od 50 do 80 odstotkov vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice, in to brezplačno, preostalo je električna energija.

Čiščenje rezervoarjev na pet let
Rezervoar za kurilno olje je treba očistiti na približno pet let, najbolje pred polnitvijo, ko je čim bolj prazen. Če tega ne storimo, se na dnu naberejo goste usedline, predvsem pa voda pod kurilnim oljem, kar lahko povzroči težave pri delovanju ogrevalne naprave in celo zastoje. S čiščenjem rezervoarjev se ukvarja kar nekaj usposobljenih podjetij, v lastni režiji se zaradi nevarnosti za zdravje odsvetuje. Plinske rezervoarje za utekočinjeni naftni plin je treba po predpisih pregledati in izvesti tlačni preizkus vsakih pet let. Celoten sistem je treba pregledati in predvsem preveriti morebitno puščanje požarno in eksplozijsko nevarnega naftnega plina (kontrola senzorjev, javljalnikov požara). Starejše, zastarele neekonomične plinske grelnike je najbolje zamenjati z bistveno bolj varčnimi kondenzacijskimi. To velja tudi za grelnike na zemeljski plin.

Poleg tega s takim ogrevanjem odločilno zmanjšamo emisije CO2 (do 100 odstotkov manj emisij), kar zagotavlja, da bomo mi in naši otroci živeli v čistejšem okolju," sklene sogovornica iz Kronoterma.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku