Preventiva šteje: Število primerov srčnih bolezni se znižuje

NR, PK, 16.9.2019
Zavod Zdrave arterije

Srčno bolezen kot vodilni vzrok smrti v premožnih državah je prehitel rak, ki bi lahko spričo sedanjih trendov čez nekaj desetletij postal morilec številka ena po vsem svetu.

Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal prvi dogodek meritve telesne pripravljenosti in gleženjskega indeksa, s katerim odkrivamo perfiferno arterijsko bolezen (PAB). Dogodka se je v soboto, 14. septembra, udeležilo več kot 200 obiskovalcev. "Namen dogodka je osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni, zato želimo s takšnimi dogodki ozaveščati obiskovalce o pomembnosti le-teh ter poskrbeti, da se bodo izvajali redni pregledi togosti žil za vse v rizični skupini. Želimo si, da bi dogodek postal tradicionalen, zato smo pripravili tudi dejanski karton zdravja," je povedala Manca Uršič Rosas, vodja organizacije dogodka Karton Zdravja.

image
Zavod Zdrave arterije Pomen ozaveščanja je ljudi spodbuditi k zgodnjem odkrivanju periferne arterijske bolezni in njenem zdravljenju.
image
Zavod Zdrave arterije Zavod zdrave arterije je v preteklem letu sodeloval pri organizaciji številnih brezplačnih dogodkov po Sloveniji in v tujini.

Na dogodku so se obiskovalci na zanimiv in interaktiven način izobrazili o problematiki zamašenih žil, posledicah prepoznega odkritja ter preventivnih ukrepih. V ospredju dogodka je bilo izvajanje meritev telesne pripravljenosti pod imenom Karton zdravja, s programom, primernim za različne starostne skupine. Udeleženci dogodka so imeli priložnost izmeriti gleženjski indeks, s pomočjo katerega se lahko hitro in enostavno odkrije periferna arterijska bolezen, in svojo telesno pripravljenost. Na šestih postajah so izvajali naslednje naloge: veso v vzgibi, dotikanje plošče z roko, dviganje trupa, poligon nazaj, predklon na klopci ter meritev obsega pasu.

image
Zavod Zdrave arterije S preventivnimi pregledi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni.

"Ob omembi žil žal premalokrat pomislimo na naše pomembne arterije. Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo, so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov (kot sta srčni infarkt ali možganska kap), je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil," pravi Rok Perme, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

image
Zavod Zdrave arterije Sami lahko pripomoremo k zmanjševanju dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad, kot tudi z nadzorovano uporabo zdravil.

Rak je po novem morilec številka ena v razvitem svetu

Znanstveniki so v strokovni reviji The Lancet objavili izsledke dveh študij, ki nakazujejo na globalno epidemiološko tranzicijo med različnimi vrstami kroničnih bolezni.

Čeprav ostajajo srčno-žilne bolezni v svetu za zdaj vodilni vzrok umrljivosti pri odraslih v srednjih letih, saj so krive za kar 40 odstotkov vseh smrti, to ne velja več za države z visokimi prihodki, kjer rak zdaj ubije dvakrat toliko ljudi kot bolezni srca. "Naše raziskave so pokazale, da je bil rak leta 2017 najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu, saj je bil kriv za 26 odstotkov vseh smrti. Toda ker se število primerov srčnih bolezni še naprej znižuje, utegne rak že čez nekaj desetletij še bolj prednjačiti kot vzrok smrti po vsem svetu," navaja Gilles Dagenais, profesor na Univerzi Laval v Quebecku v Kanadi in vodja raziskave.

image
Sašo Bizjak Večje število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v revnih državah je predvsem posledica manj kakovostne zdravstvene oskrbe.

Leta 2017 je po besedah znanstvenikov po vsem svetu umrlo približno 55 milijonov ljudi, okoli 17,7 milijona zaradi posledic srčno-žilnih bolezni, med drugim zaradi odpovedi srca, angine pektoris, srčnega napada in srčne kapi. Približno 70 odstotkov primerov srčno-žilnih bolezni je posledica dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, visoke ravni holesterola, nepravilna prehrana, kajenje in drugih dejavnikov življenjskega sloga.

V državah z visokimi prihodki so denimo terapije s statini za zniževanje holesterola in z zdravili za uravnavanje krvnega tlaka v preteklih nekaj desetletjih prispevale k občutnemu zmanjšanju primerov srčnih bolezni.

Po besedah znanstvenikov te ugotovitve nakazujejo, da je večje število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v revnih državah očitno predvsem posledica manj kakovostne zdravstvene oskrbe. Raziskava je pokazala, da je hospitalizacij in zdravljenj zaradi srčnih bolezni v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki bistveno manj kot v premožnih državah. Raziskava je bila del študije z naslovom Prospective Urban and Rural Epidemiologic (PURE), objavljene v strokovni reviji The Lancet in predstavljene na kongresu Evropskega kardiološkega združenja (ESC) v Parizu. Znanstveniki so v okviru študije preučili podatke iz Argentine, Bangladeša, Brazilije, Kanade, Čila, Kitajske, Kolumbije, Indije, Irana, Malezije, Pakistana, Palestine, Filipinov, Poljske, Savdske Arabije, Južnoafriške republike, Švedske, Tanzanije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in Zimbabveja.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku