Serviserji v času koronavirusa: Kaj, če se pokvari hladilnik, poči cev ...

Nina Ambrož, 26.3.2020
Sašo Bizjak

Točnih navodil, katere aparate smejo popravljati serviserji in kako, ni. Razmere napeljujejo na (samo)iznajdljivost.

Tudi med epidemijo covida-19, ko je vsakdan zreduciran na tisto, kar je življenjsko nujno, se lahko pokvari kakšen hišni aparat. Kako v času, ko je gibanje ljudi omejeno in vladni dekreti odsvetujejo ali prepovedujejo stik med ljudmi in mnoga opravila niso dovoljena, popraviti hladilnik, štedilnik, pralni stroj, odmašiti zamašeno korito ali straniščno školjko, popraviti televizor ... računalnik, od katerega ste nujno odvisni, če opravljate delo na domu?

Poskušali smo najti koristne informacije ter se direktno obrnili na naključno izbrane serviserje in na institucije, ki bi lahko svetovale. Negotovosti in neznank je kar nekaj. Seznama aktivnih ali dežurnih serviserjev, ki v virusnem obdobju priskočijo na pomoč, podobno, kot je za kmetijske pridelovalce, ponudnike živil, sestavila Mariborska razvojna agencija, ni. Ampak hrana je seveda prioriteta.

- Obrtno-podjetniška zbornica Maribor pravi, da so hišna popravila, ki so nujna za življenje, dovoljena.
- Kot primer dopustnega popravila zbornica navaja pokvarjen hladilnik, nenujne so recimo rolete.
- Nikjer ni črno na belem napisano, katere aparate hišni mojstri smejo popravljati in katerih ne ter kako naj izvajajo servis.
- Nekateri servisi ne vedo, kako se dela lotiti, ker ni jasnih in natančnih navodil.

Ohlapna opredelitev serviserjem povzroča preglavice

Ko smo po telefonu poklicali več servisov hišnih aparatov v Mariboru, je zvonilo v prazno ali jih je veliko povedalo, da sploh ne delajo, vsaj ne na terenu. Nekateri med štirimi zidovi urejajo papirje, nekateri, zlasti espejevci, so svojo dejavnost že zaprli. Nekateri pa ne vedo, kako se dela lotiti, ker ni jasnih in natančnih navodil.

Obrtno-podjetniška zbornica Maribor pravi, da so hišna popravila, ki so nujna za življenje, dovoljena. Podrobnejših informacij nimajo. Kot primer dopustnega popravila zbornica navaja pokvarjen hladilnik, nenujne so recimo rolete. Ta ohlapna opredelitev serviserjem povzroča preglavice. Nikjer ni črno na belem napisano, katere aparate hišni mojstri smejo popravljati in katerih ne ter kako naj izvajajo servis. Gospodarsko ministrstvo nam na ta vprašanja še ni odgovorilo. Obrtna zbornica pa priporoča znane splošne zaščitne ukrepe (maske, rokavice) ter brezstično delovanje in plačilo.

image
Profimedia

Stranka naj sama pripelje stroj v delavnico

Andrej Gomboc iz Hišnega servisa Maribor pravi, da kot življenjsko nujne zadeve razumejo recimo izgubo elektrike ali poplavo vode. Če se pokvari kaj v povezavi z vodo in elektriko, servis opravljajo. "Je pa problem, da serviserji v tem času ne morejo do rezervnih delov," poudari Gomboc. Hišni servis Maribor te dneve nima ne množičnih ne posameznih klicev na pomoč. Njihov posel stoji.

"Delam lahko na domu, če stranka pripelje stroj v mojo delavnico, a to je redko"

Drugačno izkušnjo ima Servis Čeh iz Maribora, povpraševanje je pri njih močno, dnevno imajo 20 do 30 klicev za popravilo gospodinjskih aparatov. "Ampak zdaj do strank ne morem," izpostavi Uroš Čeh. "Delam lahko na domu, če stranka pripelje stroj v mojo delavnico, a to je redko. Je kdo pomislil, kako naj to storijo starejši ljudje?" Njegovemu podjetju in podobnim malim espejevskim serviserjem se slabo piše, propadli bodo, če jim ne bo pomagala država, meni.

Po računalnik pridejo na dom

Računalničarjem, ki popravljajo manjše aparate, je lažje, zdi se, da so kar spretni. Vendar so nekateri, ki smo jih klicali, tudi že obupali. Računalniški servis Global Net Maribor je prejšnji teden v Mariboru popravil tri do dvanajst računalnikov dnevno, nekoliko manj kot pred krizo. Nezahtevne težave odpravijo v istem dnevu, zahtevne v petih do dvanajstih dneh. Prokurist Alex Christian Lovrenčič pojasni, da sprejemajo telefonske klice strank in naročila z opisom težave preko obrazca na njihovi spletni strani ali socialnih profilih, da se natančno seznanijo s problemom. "Če tehnik, ki je ob obisku stranke na domu opremljen z masko in zaščitnimi rokavicami, naprave ne more popraviti na licu mesta, izda nalog za popravilo in jo odnese v naše delovne prostore, kjer se izvajajo popravila. Nato jo pripelje nazaj. Strankam predlagamo, da razkužujejo svoje naprave s 70-odstotnim izopropanolom, ki se ga lahko kupi v lekarni ali preko našega podjetja. S serviserjem naj držijo razdaljo in uporabljajo masko."

Nekateri dajejo (brezplačna) navodila
Razmere napeljujejo na (samo)iznajdljivost. V hladnem vremenu je nekatera živila mogoče hraniti na balkonu. Nekateri veliki trgovci poleg prehrambnih izdelkov, zaradi česar lahko imajo odprte poslovalnice, prodajajo tudi gospodinjske aparate, tako da je ena od možnosti, če se pokvari štedilnik, nakup novega. Druga opcija je, da sami zavihate rokave. Nekateri serviserji namreč dajejo (brezplačna) navodila, kako kaj popraviti, po telefonu.
​Angažiranje kakšnega ročno spretnega znanca je najbrž tvegano. So pa določeni profesionalci, ki še vedno hodijo po domovih in stroj popravljajo v izolaciji ali na dvorišču pred hišo. Vendar se ta možnost zakomplicira, če stranka živi v bloku, je samska ali starejša in ne more v osamo oziroma na čistino zavleči težkega pokvarjenega aparata.

Lovrenčič opaža, da se računalniki pogosto pokvarijo, ker "ljudje ne upoštevajo navodil, ne menjajo termalne paste, ne čistijo prahu in nimajo zaščitnega sistema pred računalniškimi virusi", kar je ob povečani uporabi lahko usodno. Prevzema in dostave računalnika po Mariboru z okolico ne računajo, cene servisnih storitev so enake kot pred koronavirusom, trdijo pri servisu Global Net Maribor, so pa za tri do osem odstotkov podražili določene računalniške dele.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku