Težka in zdravju škodljiva dela: Iz skrbstvenega delavca postati oskrbovanec
Smer iz institucij EU je zaostrovanje pogojev in ukinjanje pravic najbolj obremenjenih delavk in delavcev. Raziskovalci in sindikati opozarjajo, da pred resničnostjo ni mogoče pobegniti.
Ko so uvedeni preventivni ukrepi in izboljšave, se zahtevana hitrost dela poveča in biti moramo še bolj produktivni, kar včasih pomeni, da naše delo postane še težje, kot je bilo prej," so pojasnili delavci v francoski mesnopredelovalni industriji raziskovalcem. Ti so v poročilu Boljše razumevanje posebej težkih zaposlitev znotraj evropske debate o pokojninah pred petimi leti analizirali tudi druge težke in zdravju škodljive poklice, od voznikov mestnih avtobusov, delavcev v distribucijskih centrih, v skrbstveni negi, livarnah, lesni industriji do gradbeništva v devetih članicah EU.
V Franciji se na papirju od delodajalcev, kjer delavci delajo na posebno težkih delovnih mestih, zahteva preventiva, opazovanje tveganj in nadomestilo za delavke in delavce. A teh upravičenj ne morejo biti deležni delavci v skladiščih in distribucijskih centrih, saj sindikaliziranosti in urejenosti tega sektorja ni. Prav tako so brez zaščit delavci v skrbstveni negi v domovih za starejše, outsourcing in prekarizacija pa sta razgradila zaščite za delavce v mesnopredelovalni industriji.
Nevidni delavci
Najbolj težka in zdravju škodljiva dela pogosto opravljajo delavci, ki so v najbolj negotovih oblikah dela in neredko tudi za delavske organizacije nevidni. Medtem ko ima Avstrija natančno določenih šest meril za težko delo, na podlagi katerih je narejen seznam delovnih mest, upravičenih do zgodnejšega upokojevanja, določene dodatne pravice pa urejajo še kolektivne pogodbe, je vseeno trend daljšanja delovne dobe. Tudi pri severnih sosedih agencijsko delo in zunanji izvajalci s prekarizacijo ustvarjajo skupine delavcev brez dostopa do sistemskih pravic.
Na Poljskem je od leta 2008 vzpostavljen podoben sistem kot v Sloveniji in deluje. Sindikati, delodajalci in ministrstvo se pogajajo o njegovi nadgradnji na področju prevencije in boljše mreže zdravnikov medicine dela, ki bi odkrivali tveganja in poklicna obolenja. Hkrati pa tudi tam opozarjajo, da se pravica do predhodne upokojitve spodkopava in krči. V Belgiji zakonodaja govori o zahtevnem delu, ki vključuje delo v izmenah ali občasno nočno delo, delavcem pa v različnih panogah omogoča krajši delovnik po določeni starosti, o brezposelnosti pred upokojitvijo, v času katere delavcem delodajalec plačuje dodatno premijo, pa tudi o predčasni upokojitvi. V Italiji dogovori sindikatov z delodajalci v nekaterih sektorjih omogočajo predhodno upokojitev na podlagi prispevkov delodajalcev, a so delavke v skrbstvenem sektorju raziskovalcem ponudile zanje bolj realen in plastičen odgovor glede kariernih perspektiv: "Iti na drugo stran doma" - kot pacientke.
Resničnosti ni mogoče ubežati
Analiza Evropske mreže za socialne politike iz leta 2016 je združila analize sistemov 35 evropskih držav. Zaključki govorijo, da večina držav delavcem in delavkam, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, omogoča zgodnejšo upokojitev, vendar pa je opazen trend krčenja in ukinjanja te pravice. V poročilu, ki ga je naročila Evropska komisija, pravijo, da gre za relativno majhno skupino delavcev: v letih 2015-2016 naj bi predstavljali med enim in štirimi odstotki vseh delavk in delavcev. Le manjšina držav spodbuja preventivne programe, ki bi odpravljali zdravju škodljive dejavnike.
V poročilu opozarjajo na tri trende, ki ogrožajo sisteme zaščit za delavce v posebno težkih in zdravju škodljivih zaposlitvah: denarja, ki se zbere za dodatne pravice teh delavcev, je premalo; manjkajo politike, ki bi zagotavljale novo zaposlitev za tiste, ki posebno težkega dela ne morejo več opravljati, in številne države nimajo primernih strategij za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu ter programov rehabilitacije. Manjkajo podatki in analize o teh delovnih mestih ter o zdravju delavcev, ki na njih delajo. Pred realnostjo ni mogoče ubežati: ti delavci pogosto umirajo mlajši ali zbolijo, kar pomeni, da lahko pravice, ki so jih pridobili skozi delovno dobo, uživajo krajši čas. "Za delavce v posebno težkih in zdravju škodljivih zaposlitvah prihaja do individualizacije tveganj, ki pridejo s starostjo," so opisali eno glavnih groženj, ki se jim je treba izogibati.
Škodljiva dela obstajajo
Avtorji na začetku omenjenega poročila, ki so ga naročili sindikalna združenja in evropske industrijske federacije, pa pojasnjujejo, da je na politike držav EU do shem poklicnega zavarovanja in beneficirane delovne dobe ključno vplivala odločitev Sveta EU v letu 2010. Za cilj se je določil dvig upokojitvene starosti za vse delavke in delavce. "Četudi je šlo le za še en varčevalni ukrep, se ga upravičuje z zaščito makroekonomskih ravnovesij in vzdržnostjo pokojnin," so kritični raziskovalci. Pravijo, da je zaželena osredotočenost na preventivo raje kot na popravo škode in kompenzacijo še vedno pogosto nemogoča. Posebno težka in zdravju škodljiva dela obstajajo in jih bo težko ukiniti. "Zato prevencija in nova zaposlitev pogostokrat nista mogoči – ker se dolgoročnih škodljivosti delovnih mest ne zavedamo ali pa gre v nekaterih primerih za ključni del narave dela," so zapisali. Njihova raziskava opozarja, da pogosto tudi inšpekcijske službe niso primerno usposobljene in ozaveščene o tveganjih in posledicah posebno težkega in zdravju škodljivega dela. Pomembno vlogo imajo tudi zunanji dejavniki, kot sta prekarnost in outsourcanje delavcev in delavk prek zunanjih izvajalcev ali podizvajalcev. Prva naloga držav in delodajalcev mora biti okrepiti in uresničevati preventivne ukrepe, pišejo. Nato je treba zagotoviti večjo ozaveščenost delavcev in delodajalcev ter zagotoviti delovna mesta, ki ne bodo zdravju škodljiva. "A nujno je ohraniti tudi sisteme, ki omogočajo predhodno upokojitev. Četudi želijo žal trenutne politike EU to ukiniti," opozarjajo.
Danes bodo nastajale nevihte, tudi močnejše. Kakšno vreme pa nas čaka ob koncu tedna?
Včerajšnje napovedi vremenoslovcev o možnosti močnejših neviht so se uresničile, najhuje je bilo na območju Trbovelj, toča je klestila tudi na območju Vranskega. Tudi danes bo vreme podobno včerajšnjemu. Danes bo spremenljivo oblačno. Na zahodu bodo prve plohe in nevihte možne že dopoldne, drugod povečini sredi dneva in popoldne, ponekod se bodo nadaljevale tudi v noč. Nastane lahko tudi kakšna močnejša nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30, v jugovzhodni Sloveniji do 32 °C, napovedujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 28 °C.
kakšno vreme nas čaka med vikendom? V soboto bo na Primorskem povečini sončno s šibko burjo. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo postopno jasnilo. V nedeljo bo pretežno jasno in spet bolj vroče.
Vremenska fronta z neurjem in točo je v sredo zvečer prešla območja občin Črna na Koroškem, Hrastnik, Trbovlje, Vransko, Šentilj, Sveti Tomaž in Puconci. Neurje je bilo najmočnejše v trboveljski in hrastniški občini. Na Vranskem je padala toča v velikosti oreha, ki je v nekaj minutah pobelila tla, največ škode pa je bilo na poljščinah.
Kot so navedli na Upravi RS za zaščitno in reševanje, je neurje najbolj prizadelo Trbovlje in Hrastnik. Toča je poškodovala nekaj ostrešij, meteorna voda je poplavila železniški podvoz, nekaj objektov in ponekod na cestišča nanesla zemljino in drug material. Močan veter je odkril eno ostrešje in podrl nekaj dreves.
Na območju trboveljske in hrastniške občine so doživeli tudi udar strele, zaradi katerega je tlelo v telekomunikacijski napravi v stanovanjskem objektu. Za sanacijo posledic neurja so aktivirali devet gasilskih enot in v enem primeru tudi potapljače.
Gasilci so izčrpali vodo iz poplavljenih objektov, zasilno prekrili poškodovana ostrešja, razžagali in odstranili podrto drevje ter odmašili odtoke za meteorno vodo. Ponekod so si pri sanaciji posledic hudourniške meteorne vode pomagali s težko mehanizacijo.(STA)
V domovih za starejše previdni z obiski: Odzivi obiskovalcev različni, od zanikanja nevarnosti do prepričanj o teoriji zarote
Potem ko se je življenje v domovih za starejše v glavnem že vrnilo v običajne predkoronske tirnice, so določen "nadzor" nad obiskovalci le ohranili. V večini domov še veljajo omejitve glede števila obiskovalcev pri posameznem stanovalcu, ponekod se pričakuje tudi predhodna najava obiska, povsod pa morajo obiskovalci podpisati izjavo, da so v zadnjih 14 dneh brez bolezenskih znakov.
Izjava, merjenje temperature in maska
"Obiskovalci lahko prihajajo v naš dom brez najave, a se morajo ustaviti pri recepciji, kjer podpišejo zdravstveno izjavo in jim izmerimo temperaturo. Obvezno morajo nositi zaščitno masko, če hodijo po domu, ni pa maska obvezna na prostem," razlaga Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco. Ali nameravajo zaostriti pravila? "Spremljamo epidemiološko sliko in glede na to se bomo odločili, niti ne bomo čakali navodil," odgovarja. Vzdušje med stanovalci je dobro, v domu so spet tudi prireditve. "Kadar je lepo vreme, se te večinoma izvajajo na prostem. Namenjene pa so zdaj le našim stanovalcem - prej smo nanje vabili tudi druge obiskovalce. Stanovalci prireditve radi obiskujejo: ko jih med epidemijo ni bilo, so jih pogrešali," še pravi direktor Doma pod gorco.
Tudi v domu Tezno vsakodnevno spremljajo epidemiološko sliko - odkar se je virus spet pojavil v Mariboru, še toliko bolj. Najav obiskov v tem domu niso ukinili. "Svojcem merimo temperaturo, podpisujejo izjave o zdravstvenem stanju, zdaj pa jih tudi sprašujemo: Ste bili na Hrvaškem? Preko facebooka smo jih prosili, naj bodo odgovorni ... Tudi zaposleni si merimo temperaturo, nosimo maske. Zaposlene smo s posebnim dopisom tudi pozvali k skrbnemu ravnanju in jih prosili, naj spremljajo epidemiološko sliko in naj se zavedajo, kaj za nas pomeni, če bi kdo zbolel," pravi direktorica Doma starejših občanov Tezno Jasna Cajnko.
Kakšne pa so izkušnje s svojci, ali ti upoštevajo nasvet, da naj bi prve dni po dopustu ne prihajali v dom? "Ravno smo se dogovorili, da bomo svojce v primeru, da so dopustovali na Hrvaškem ali so bili te dni na mariborski urgenci, prosili, da vsaj teden dni počakajo, preden pridejo obiskat sorodnika v domu. Velika težava je: vidimo, da ni veliko razumevanja pri svojcih," pravi Cajnkova. Imajo svojci občutek, da pretiravate? "Da. Žal tako razmišljajo," potrdi. In doda: "Še naprej bomo pozorno spremljali stanje in se ravnali po priporočilih pristojnih in glede na dejansko situacijo."
Obiski omejeni
V Sončnem domu in Domu Danice Vogrinec so obiski omejeni na eno zdravo osebo, ob prihodu se je treba prijaviti v recepciji, imeti zaščitno masko, obvezni so razkuževanje rok, merjenje telesne temperature in podpis izjave, odsvetuje se, da so obiskovalci starostnikov otroci in mladostniki. V Sončnem domu še posebej opozarjajo na previdnost v času dopustov. Priporočajo, da svojci ne pridejo na obisk vsaj en teden po vrnitvi z dopusta v regijah, kjer je tveganje za okužbo povečano.
Podobno tudi v Domu Danice Vogrinec, kjer svojcem v primeru, da so se vrnili z ogroženih območij, svetujejo, da deset dni ne prihajajo v dom. Pa nasvet spoštujejo? "Ravno včeraj sem obiskovalki, ki pogosto prihaja k svojcu v dom in je z ogroženega območja, svetoval, da bi nekoliko zmanjšala pogostost obiskov, a je nisem prepričal - sodi med tiste, ki mislijo, da gre pri tej epidemiji za teorijo zarote," pravi direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. Dodaja, da so med obiskovalci zelo različni ljudje in tudi glede koronavirusa imajo zelo različna prepričanja, zavedanja in ni mogoče preprečiti obiska v domu tistim, ki nevarnosti ne vidijo. "Tveganje je realno, treba je narediti vse, da se kar najbolj zmanjša," pravi Slavič. Vsak odhod stanovalca v domače okolje, denimo na praznovanje, že lahko pomeni potencialno možnost, da se v dom prinese okužba. Zato bodo stanovalcem predlagali, da začasno ne bi odhajali v domače okolje, še pove direktor Doma Danice Vogrinec.
Zdrava starost v mestih: Gibanje in vrt na balkonu kot pika na i kakovostni prehrani
Z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo lahko v telesu upočasnimo nastanek določenih sprememb in izboljšamo svojo kakovost življenja. Cilj starejših je ohraniti čim večjo funkcionalno neodvisnost, ta pa lahko neposredno ugodno vpliva na kakovost življenja v starosti. Uravnotežena prehrana varuje organizem pred podhranjenostjo in čezmerno hranjenostjo ter posledično zmanjša možnost za pojav zdravstvenih težav. Zmanjša lahko tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka.
Kar starejšim pogosto primanjkuje, je pravo znanje, kako to doseči. Zaradi odtujenih odnosov se pogosto počutijo diskriminirane, zapostavljene in socialno izolirane. Naša skupna naloga je, da te ovire premagamo, tudi s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja, poudarjajo s projektom Zdravko.
Projekt ZDRAVKO: Medgeneracijsko sodelovanje starejših in študentov v praksi
Projekt je nastal s ciljem osveščanja o uravnoteženi prehrani, motiviranju starejših k redni telesni dejavnosti in spodbujanju interesa za mestno vrtnarjenje, povezal študente različnih študijskih programov in fakultet ter starejše študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz občine Ljubljana. "Ob zaključku projekta lahko rečemo, da so starejši bogatejši za nova znanja, študenti pa za življenjske izkušnje, kar najbolje opiše njihova izjava: Veliko dela in znanja smo vložili, a hkrati smo zelo veliko dobili. Navdušeni smo. Žal nam je, da je že konec. Želimo si še več takšnih priložnosti!" pravi doc. dr. Tanja Pajk Žontar z Biotehniške fakultete UL in vodja projekta Zdravko.
Prebivalstvo Slovenije se po podatkih Statističnega urada RS izrazito stara, 1. januarja 2018 je bil skoraj vsak peti prebivalec Slovenije star 65 let ali več. "Študije kažejo, da uravnoteženo prehranjevanje in redna telesna dejavnost tudi v starejših letih prispevata k boljši mentalni zmogljivosti starejših, boljši odpornosti, hitrejšemu okrevanju po bolezni in počasnejšemu napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjšanemu tveganju za pojav krhkost," poudarja Pajk Žontarjeva. Ob tem opozarja na določene fiziološke, patofiziološke, socialne in psihološke ter socialno ekonomske spremembe v starejših letih, zaradi česar se spremenijo potrebe starejših po energiji in nekaterih hranilih.
Starejši potrebujejo podporo in konkretne nasvete
Študenti so tekom projekta starejše prek informacij in konkretnih nasvetov ter praktičnih znanj seznanili s kakovostnimi in priporočljivimi prehranskimi izbirami glede na njihovo starost in zdravstvene posebnosti. S pomočjo odgovorov na vprašalnik so ovrednotili prehranske navade starejših in jim svetovali, kako te izboljšati. "Odziv je bil odličen. Presenetilo nas je, kako so bili starejši v pogovoru z nami sproščeni, odprti, zaupljivi. Pokazalo se je, da si želijo individualne obravnave na področjih, ki zadevajo njihovo zdravje, počutje ter da jim teh nasvetov preprosto manjka," so po končanem osebnem svetovanju povedali študenti.
Med pandemijo so osebna svetovanja s starejšimi izvajali preko telefona. Pogovarjali so se o pomenu preudarne izbire živil, njihovih osebnih prehranskih navadah, telesni dejavnosti in mestnem vrtnarjenju. "Preko osebnih svetovanj smo krepili medgeneracijsko sodelovanje, pri čemer je prenos znanja potekal od študentov na starejše, neposredno pa tudi od starejših na študente, saj so v projektu sodelovali vitalni posamezniki, ki so aktivni tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani," je povedala Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Kot pojasnjuje, so starejši udeleženci pogosto v vlogi babic in dedkov, zato bo novo pridobljeno znanje vplivalo širše, saj bodo nova spoznanja prenesli tudi na svoje družinske člane. "Starejšim smo s praktičnimi primeri pokazali, kako preudarno izbirati živila oz. med številnimi na videz podobnimi živilskimi izdelki prepoznati tistega, ki je za ohranjanje njihovega dolgoročnega zdravja primernejši in hkrati cenovno ugoden," so povedali študenti Meta Ferjan, Melita Kogovšek in Jernej Ogrin, ki so za starejše izvajali osebno svetovanje. "Z namenom, da bi se starejšim olajšalo izbiro živil, smo pripravili slikovno gradivo, ki bo na voljo tudi po končanem projektu," je povedala asist. dr. Saša Piskernik z Biotehniške fakultete UL.
Gibanje naj postane rutina
Starejši so v okviru projekta spoznali tudi primerne telesne vadbe za ohranjanje mišične mase (preprečevanje sarkopenije) in vaje za ohranjanje ravnotežja. Poleg tega so se naučili še, katere vrste vaj so primerne za preventivno ohranjanje vitalnosti svojega telesa, npr. vaje za hrbtenico. "Starejši se zavedajo, da jim bo aktivnost omogočala neodvisno in kvalitetno življenje," je povedal Žan Petrič, študent magistrskega programa Kineziologije, Fakulteta za šport, ki je izpostavil tudi pomen kakovostnega spanja v vseh življenjskih obdobjih.
Vrt na balkonu ali terasi naj bo pika na i kakovostni prehrani
Študenti so starejšim podali tudi nekaj nasvetov o urbanem vrtnarjenju. Kot so povedali študenti, so starejše predvsem zanimale konkretne informacije o pridelavi rastlin. V delavnicah v okviru projekta so tako mlajši starejše naučili, kako kombinirati različne rastline v manjših mestnih vrtovih in na terasah ter balkonih. "Okrasne rastline vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Zato vsi tisti, ki imajo željo po lastnem pridelku in veselje z urejanjem ter vzdrževanjem vrtička na balkonu ali terasi svojega doma to lahko spremenijo v svoj hobi, kar bo posledično izboljšalo tako njihove prehranske kot gibalne navade," je poudarila izr. prof. dr. Jerneja Jakopič z Biotehniške fakultete UL.
Upokojenci brezplačno vse od Prekmurja do morja: Vozovnica za vlak ali avtobus bo veljala eno leto
Z jutrišnjem dnem bodo upokojenci lahko brezplačno sedli na vlak ali avtobus in potovali po državi. Tovrstno novost je na današnji predstavitvi uvedbe brezplačnega medkrajevnega prevoza pozdravil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik: "Upokojenec z nizko pokojnino se bo sedaj lahko pripeljal iz Prekmurja na morje in nazaj oziroma kamorkoli bo želel.“ Po njegovem prepričanju bo marsikateri upokojenec s koriščenjem brezplačnega medkrajevnega prevoza v kombinaciji s turističnim bonom lahko preživel nekaj dni na dopustu, česar si sicer ne bi mogel privoščiti.
Do brezplačnega medkrajevnega prevoza so poleg upokojencev upravičeni imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in starejši od 65 let, skupno jih je okoli 600 tisoč. Kot je pojasnil državni sekretar Blaž Košorok, so do vozovnice upravičeni le tisti, ki niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnih zavodov. Vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice lahko oddajo neposredno na prodajnih mestih enotnih vozovnic ali jo naslovijo na ministrstvo za infrastrukturo po navadni oziroma elektronski pošti. Zaradi zmanjševanja tveganja okužbe z novim koronavirusom je svetoval, naj vlogo za pridobitev vozovnice oddajo prek običajne ali elektronske pošte. Sicer pa ne hitijo z njenim pridobivanjem, raje naj si jo uredijo, ko nameravajo medkrajevni javni potniški promet dejansko koristiti.
Velja eno leto, stane tri evre
Brezplačna vozovnica bo veljavna eno leto od začetka meseca, v katerem je bila izdana. Za strošek izdelave bo potrebno odšteti tri evre, na njeno izdelavo po oddaji vloge pa bodo upravičenci čakali nekaj dni. V kolikor je ne bodo prevzeli na enem izmed prodajnih mest, jo bodo lahko prejeli po pošti, a za to storitev bodo morali odšteti dodatne tri evre. Sicer pa je vlogo bilo mogoče oddati od sredine preteklega tedna, na ministrstvu so jih do zdaj obdelali okoli 2000.
"S tem ukrepom si želimo spodbujati trajnostno mobilnost," je izrazil željo minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter nadaljeval, da želijo omogočiti upravičencem, da na enostaven, pregleden in učinkovit način uporabljajo medkrajevni promet ne glede na izvajalca storitev. "V Sloveniji tako še naprej narekujemo trend javnega potniškega prometa, saj s stalnim razvojem in vlaganjem v platformo javnega potniškega prometa ter digitalizacijo procesov dokazujemo trajnostno naravnanost prevozov in mobilnosti." Vrtovec je še izrazil željo po srečanju z županoma največjih mestnih občin glede možnosti sodelovanja pri uvedbi brezplačnega prevoza za upokojence tudi v mestih.
