Varnost v hribih: Gore so postale drugo morje

Tina Recek, 1.8.2020
Miha Noč

V letošnji sezoni imajo gorski reševalci polne roke dela z reševanjem predvsem domačih obiskovalcev, zato apelirajo na gornike, naj se na turo temeljito pripravijo.

Skoraj ni področja, ki ga novi koronavirus ne bi spremenil. Kar velja tudi za obisk gora. Tu se njegov vpliv kaže v nekoliko spremenjenem razmerju med domačimi in tujimi obiskovalci. V letošnjem letu je namreč zaradi covida-19 oziroma strahu pred njim vidno opazen porast slovenskih planincev, ki sicer gora niso toliko vajeni in so jim bile planine do zdaj druga izbrana destinacija. Posledično tudi med ponesrečenimi prevladujejo slovenski hribolazci, lani pa so to bili tuji. Zato so policisti in gorski reševalci na Voglu pozvali, naj si ljubitelji vršacev skrbno izbirajo ture in se nanje dobro pripravijo.

Rekordno minulo leto

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Janez Rozman je dejal, da zadnje intervencije kažejo, da v sredogorje in tudi visokogorje zahajajo ljudje, ki si glede na svoje poznavanje hoje v hribih velikokrat zastavijo preveč drzne cilje. Ob tem je predstavil nič kaj spodbudne številke, kolikokrat so morali pohiteti na pomoč. Letos so gorski reševalci posredovali v 211 intervencijah, v enakem obdobju lani v 275. In še en zanimiv podatek iz tega leta: od razglasitve konca epidemije sredi maja do danes so reševalci opravili 86 intervencij, od tega kar 32 v zadnjih dveh tednih in tudi večkrat na dan. Denimo v petek, nedeljo in predvčerajšnjim so posredovali kar petkrat dnevno.

V nizkem startu za visoki let
Na letališču Brnik je od 1. junija do 31. septembra v pripravljenosti dežurna ekipa za reševanje v gorah v sestavi: gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja policije ali vojske. V gorah je prisotna tudi gorska enota policije, ki redno kontrolira planinske poti. Trenutno nadzira območje Julijskih Alp, izvedene pa so že bile kontrole na območju Raduhe, Okrešlja, Pece, doline Triglavskih jezer, Storžiča, Stola, ferate na Jezerskem, v Mojstrani in na Zelenici in Mojstrovki.

Tudi trend intervencij v zadnjih petih letih ni spodbuden, saj statistika pravi, da je posredovanj za 40 odstotkov več, v povprečju jih opravijo okoli 500 na leto, minulo leto pa se bo uvrstilo med rekordna, saj so tedaj reševalci pohiteli na pomoč kar 604-krat. Na vprašanje, koliko smrti na leto zabeležijo med gorniki, je Rozman dejal, da okoli 25.

image
Arhiv Grs Zbrana ekipa v helikopterju policije

V kratkih majicah in hlačah

"Gore so postale drugo morje," je poudaril Robert Kralj iz Letalske policijske enote in nanizal, kaj opažajo tako pri domačih kot tujih obiskovalcih gora; to so zelo slaba obutev, nizki športni copati z gladkim podplatom, kratke majice in hlače ter majhni nahrbtniki, v katerih ni prostora za primerno opremo. In ravno neprimerna obutev in pomanjkljiva oprema sta pogosto vzrok nesreč. Pri tem je Rozman dodal še nepoznavanje in podcenjevanje gorskega sveta pa tudi fizično in psihično nepripravljenost na presenečenja, ki jih skriva gorski svet. Predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele pa je izpostavil opazen porast reševanj nepoškodovanih ljudi zaradi izčrpanosti ali zgrešene poti. Po njegovem se obiskovalci izgubijo, ker slepo verjamejo svojim prenosnim telefonom in navigaciji.

Poučna video sporočila
Gorske reševalce je že četrto leto zapored podprla Zavarovalnica Triglav z akcijo Očistimo naše gore. Da bi nagovorili številne manj izkušene planince, so pripravili nabor video sporočil, ki se nanašajo na nekatere najpogostejše napake nepripravljenih pohodnikov. Video posnetki preprosto in simpatično naslavljajo naslednje teme: kako se ustrezno pripraviti na pohod, kako poskrbeti za ustrezno hidracijo in se izogniti izčrpanosti, kako se pripraviti na zavarovane plezalne poti in se odpraviti po njih, na kaj morajo biti obiskovalci gora pozorni pozimi ter kako gorski svet postopno približevati otrokom.

Da bo obisk gora prijeten, gorski reševalci in policisti svetujejo hribolazcem, naj poskrbijo za dobro pripravo na izbrano turo. Ta naj bo primerna predvsem fizični pripravi in zdravstvenemu stanju posameznika. Preden se odpravijo na pot, kar naj bo dovolj zgodaj, naj preverijo vreme. Ob nepoznavanju izbranega cilja naj se ne zanašajo na objave na forumih in družbenih omrežjih. Dobro naj si pogledajo načrt poti in si traso začrtajo po za to ustreznem zemljevidu. Za to naj ne uporabljajo aplikacije Google maps in podobnih, ne skrenejo s planinskih poti na brezpotja in naj spremljajo markacije. Velika previdnost velja tudi pri fotografiranju z mobilnimi telefoni. Obiskovalci gora vse prevečkrat tvegajo preveč, da lahko drzno fotografijo objavijo na družbenih omrežjih. Za zelo zahtevne poti se lahko po nasvet obrnejo tudi na gorske vodnike.

Gorski reševalci skladno z zakonom o naravnih in drugih nesrečah delujejo prostovoljno. Ob klicu na pomoč steče reševalna akcija. "A glede na porast intervencij bo treba nekaj ukreniti, da reševanje postane v določeni meri plačljivo," je sklenil Janez Rozman.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku