Veto na izredno uskladitev pokojnin?

Tanja Fajnik Milakovič, 28.11.2019
Zdus

Kot je pojasnil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik, zahtevajo, da se pokojnine od 1. decembra izredno uskladijo v višini 1 odstotka vsem upokojencem.

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predlaga državnemu svetu, da sprejme odložilni veto na sprejeti zakon o izredni uskladitvi pokojnin. Kot je pojasnil predsednik Janez Sušnik, se ne strinjajo, da se izredna uskladitev drugo leto decembra opravi v nominalnih zneskih torej, da se pokojnine vsem upokojencem zvišajo v enakem znesku, za 6,5 evra, ne glede na višino pokojnine. Namesto tega zahtevajo, naj se določi, da se pokojnine od 1. decembra izredno uskladijo v višini 1 odstotka vsem upokojencem.

"Z uvajanjem uravnilovke v pokojninski sistem bi se v celoti porušila razmerja med pokojninami, katerih višina je bila določena od višine pokojninske dobe in vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Takšen poseg je nezakonit in protiustaven," pojasnjuje Sušnik in dodaja: "Se pa strinjamo, da bi problem revščine med upokojenci z najnižjimi pokojninami, tudi tistih, ki so se upokojevali predčasno, morala država reševati s socialnimi transferji. Tistemu, ki prejema pokojnino 400 evrov, ne bo čisto nič pomagalo, če bo namesto 4 evrov dobil 6,5 evrov prihodnje leto decembra, torej 2,5 evra več." Škoda, ki bi jo s prehodom na nominalno usklajevanje pokojnin naredili, bi bila večja, saj bi porušili veljavni pokojninski sistem "pay as you go". Aktivna generacija, ki vplačuje prispevke, ne bi bila več motivirana, ker bi se njihove pokojnine s časom povsem približale pokojninam tistih, ki so v sistem vplačevali občutno manj, pravijo v ZDUS.

Na to zahtevo Zdusa se je odzvala tudi Alenka Bratušek. Stranka SAB je namreč z dopolnilom v državnem zboru predlagala, da se pokojnine vsem upokojencem izredno uskladijo v enakem znesku: za 6,5 evra. Na Twitterju se je vprašala:

A ni čisto tako. Če bi državni svet danes sprejel odložilni veto, po neuradnih informacijah je to še precej negotovo, tudi zato, ker se je veliko državnih svetnikov opravičilo in jih na današnjo popoldansko sejo ne bo, kar pod vprašaj postavlja sklepčnost državnega sveta, bo seveda državni zbor moral o tem odločati ponovno, za kar bo potreboval 46 glasov. Tukaj pa se utegne zatakniti. Spomnimo, s patom 42:42 je v državnem zboru prvič že propadel predlog poslanskih skupin DeSUS in SMC, ki ga je podprla opozicijska SDS, da bi pokojnine decembra prihodnje leto povišali za odstotek in ne vsem upokojencem v enakem znesku za 6,5 evra. Proti so glasovali v SD, Levici, večjem delu LMŠ, pa tudi opozicijski NSi in SNS. Zmanjkal je le en glas.

Se torej lahko zgodi, da upokojenci ostanejo brez izredne uskladitve? Če bo veto izglasovan in v drugo DZ ne zbere dovolj glasov za predlog SAB, ni izrednega usklajevanja, saj se to lahko izvede zgolj na podlagi sprejetega zakona. Se pa lahko še vedno izredna uskladitev pokojnin in način na novo določita ob rebalansu proračuna.

Kaj pravijo ekonomisti?
Matej Lahovnik
, ekonomist: "Razumljivo je, da tisti s podpovprečnimi pokojninami takšen način izredne uskladitve podpirajo, medtem ko se osebam z višjimi pokojninami zdi nepravičen odmik od načela, da je pokojnina odvisna od plačanih prispevkov. Ni pa to edini odmik, saj bi že zdavnaj morali brez izjem odpraviti institut podeljevanja izjemnih pokojnin, ki še vedno obstaja. Razprava o načinu usklajevanja pokojnin je odmik od bistva problema. Bistvo pa je, da slovenski pokojninski sistem sistematično ustvarja reveže, ker so se pogoji upokojevanja v zadnjih dveh desetletjih močno poslabšali. Močno se je na primer znižala osnova za odmero pokojnine, ki je še leta 2000 znašala visokih 85 odstotkov plače. Zaposleni s povprečno neto plačo lahko danes računa samo na približno 650 evrov pokojnine, medtem ko je socialna pomoč z varstvenim dodatkom 591 evrov. Tako skoraj ni razlike med tistimi, ki so štirideset let trdo delali, in tistimi, ki sploh nimajo delovne dobe ter prejemajo socialno pomoč. Zato ni čudno, da marsikateri upokojenec ugotavlja, da se mu ni splačalo delati".
Sašo Polanec, ekonomist: "Menim, da bi se morale pokojnine usklajevati s plačami in ne le z rastjo cen življenjskih potrebščin. Nominalna uskladitev pokojnin je zgolj ohranjanje življenjskega standarda z življenjskimi potrebščinami, ki pa ne zajemajo izboljšanj kvalitete življenja, ki so jo deležni zaposleni ob povečanju plač. Izredne uskladitve pokojnin so način, da se povezava med rastjo plač in rastjo pokojnin do določene mere ohranja, a je nepopolna. Namreč ob realni rasti 2,8 odstotka na leto (oziroma pogoj je bil 3 odstotna rast na leto) za povišanje plač za 1 odstotek še vedno ne ohranja stabilnega razmerja med pokojninami in plačami. Na dolgi rok se v relativnem smislu standard upokojencev v primerjavi z zaposlenimi znižuje. Izredni uskladitvi tako ne nasprotujem, ampak jo podpiram in menim, da bi morala biti še višja. Moram pa poudariti, da je ob naraščajočem številu upokojencev potrebno dosegati višje starostno mejo ob upokojitvi, saj so le tako lahko pokojnine usklajene z rastjo plač dolgoročno vzdržne".
Anketa

Podpirate uporabo pirotehnike?

Sudoku