Viktorija, kraljica najslavnejšega obdobja britanskega imperija

Georg Mohr, 25.1.2020
Wikipedia

Dober mesec zatem, ko je Viktorija dopolnila osemnajst let, je podedovala britanski prestol. Le kdo bi si takrat mislil, da bo v vlogi kraljice podrla vse rekorde v dolžini vladanja.

Viktorija, kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, je na prestolu sedela skoraj polnih 64 let (njen rekord je pozneje potolkla zdajšnja kraljica, njena prapravnukinja Elizabeta II.). A Viktorija (1819-1901) je svojo deželo in ves svet zaznamovala močneje. Anglija je bila v devetnajstem stoletju prva svetovna velesila, pod kraljičino upravo je bilo velikansko ozemlje in okrog 400 milijonov podanikov (danes jih na tem območju živi že krepko čez dve milijardi). Združeno kraljestvo je v njenem obdobju doživelo ekonomski in industrijski razcvet, velike družbene spremembe, revolucije na številnih področjih, od različnih vrst umetnosti, mode, arhitekture ... Viktorija je ljudi povedla tudi do povsem specifičnega sloga življenja - danes temu rečemo viktorijanska doba, ko so bile v ospredju družinske vrednote in javna morala. A eno je bila podoba, ki jo je videla javnost in po kateri so se vsi ravnali, nekaj povsem drugega pa tisto, kar se je za debelimi kraljevskimi zidovi res dogajalo. Viktorija je bila namreč vse prej kot krepostna gospa.

Zadnja iz rodbine Hannover

Viktorija (Alexandrina Victoria) je preživljala težko otroštvu, brez očeta, saj je zgodaj preminil. Položaja ji ni lajšalo njeno povsem nemško poreklo. Rodila se je sicer na dvoru in bila deležna ustrezne vzgoje (ne najboljše, a še ustrezno kakovostne), vendar tam ni imela prijateljev niti vrstnikov, s katerimi bi preživljala prosti čas. Zato se je predala učenju: naučila se je sedmih tujih jezikov (!) pa tudi številnih "bolj moških" znanj, kot so pravo, zgodovina, tehnika in prirodoslovne vede. Njena guvernanta je precej let pozneje povedala, da "bolj pametnega in hkrati bolj porednega in navihanega otroka" še ni učila. Viktorija je bila impulzivna, skorajda divja, a popolnoma resnicoljubna, ne glede na posledice. Imela je imenitno intuicijo in je že kot otrok nezgrešljivo sprejemala odločitve, tudi najpomembnejše. Že odrasli mladenki je ponagajala še narava. Nič kaj prikupna ni bila, majhne rasti, okoli meter in pol, čokata, z izrazitim obrazom ni pritegovala poželjivih moških pogledov.

Ko je leta 1820 umrl Viktorijin ded, "nori kralj" Jurij III., so se za prestol stepli njegovi sinovi. V kraljestvu je vladal kaos, morala je bila na psu, kralji in pretendenti za prestol so bili predmet javnega posmeha, v časopisih so jih obravnavali kot tepce in razuzdance. Hitro so, eden za drugim, tudi umirali in naključje je hotelo, da moških potomcev za seboj niso pustili. Viktorija je bila v nekem trenutku tudi edina mogoča naslednica prestola.

Tako je 20. junija 1837 ljudstvo za kraljico hvaležno sprejelo žensko, pravzaprav še dekle. Britanci so bili vajeni ženskih vladaric in verjeli so, da bo dekle morda le prineslo nekaj reda na dvor in bo kraljevska hiša znova vredna svojega imena. Viktorija se je naloge lotila pogumno in zelo premišljeno, bila je vrhunsko izobražena in se niti najmanj ni zbala. Za prvega svetovalca si je omislila lorda Melbourna in ga postavila na položaj ministrskega predsednika. Že čez nekaj let pa so se stvari dramatično zasukale - Viktorija se je namreč na smrt zaljubila, svojega ljubljenega princa Alberta (sina nizozemskega kralja Leopolda in pravzaprav Viktorijinega bratranca) je omrežila toliko, da sta se leta 1840 že tudi poročila. Začela se je ena najlepših, najbolj romantičnih kraljevskih ljubezenskih zgodb v človeški zgodovini.

Bela poročna obleka je njena
• Kraljico Viktorijo so šestkrat napadli atentatorji, a nikdar ni bila ranjena.
• Rodila se je v Kensingtonski palači, kjer danes prebiva princ William s soprogo Kate, pokopana je v dvorcu Frogmore House, kjer danes prebiva princ Harry s soprogo Meghan.
• Viktorija je bila prva, ki je na poroki nosila belo satenasto obleko in čipkasto vlečko, diamantno ogrlico in uhane ter safirno broško. S tem je začela tradicijo belih poročnih oblek, ki po vsem svetu velja še danes.
• Maja 1840 so Britanci izdali prvo lepilno znamko, na njej je bila Viktorijina podoba.
• Zelo rada je pisala in je za seboj pustila kar 43 tisoč napisanih strani v različnih jezikih, tudi v hindujščini. Kraljica Elizabeta II. je večino njenih zapisov dala digitalizirati.
• Kraljica Viktorija je prenesla na svoje otroke (ti pa naprej) hemofilijo, težave s strjevanjem krvi (pogoste krvavitve). Že dolgo se ve, da se ta deduje na nenavaden način: prenašajo jo ženske, zbolijo pa moški. Najbolj razvpiti bolnik je bil Viktorijin pravnuk, ruski prestolonaslednik Aleksej.
- Od leta 1837 do 1877 je bila kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, od leta 1877 pa do smrti tudi cesarica Indije. Za indijsko cesarico se je dala okronati potem, ko je doumela, da bo njena hči Viktorija nekega dne postala cesarica Nemčije in bi jo s tem prehitela v rangu.

Kraljica Albertina

Princ Albert in Viktorija sta sestavljala neverjetno uspešen in priljubljen par. Bila sta si popolnoma nasprotna: on umirjen, zelo natančen, z občutkom za red, ona vihrava, še vedno dekle, ki je življenje zajemalo z veliko žlico. Viktorija je bila povsem zaljubljena in prva leta njunega zakona so bila burna, z malo spanja, ogromno zabavami in številnimi prečutimi nočmi. In Albert je zmogel vse, ob mladi kraljici je še spretno krotil številne lovke, ki so se stegovale po prestolu, po položajih, po moči.

V nekaj letih je kraljevski par uvedel revolucionarne spremembe: številna kraljevska pooblastila je predal parlamentu in Britanija je postajala vzorčen primer ustavne, parlamentarne monarhije, s kraljevskim parom kot vse bolj moralno in nič več vladajočo avtoriteto. Aktivno sta vzpodbujala vse napredno in dežela je postajala vse močnejša, kmalu tudi prva svetovna velesila, s kolonijami na vseh kontinentih. Na območja, ki so jih kolonizirali, so prinašali tudi napredek in ljudi spoznavali z britanskim načinom življenja. V koloniziranih deželah so jih sovražili in oboževali hkrati - sovražili zato, ker so jim v obliki davkov in drugih dajatev odnašali ogromna bogastva, oboževali pa, ker so jim, ne glede na vse, močno izboljšali življenjski standard in podaljšali življenjsko dobo. Bolj ko je rasla britanska moč, bolj so častili kraljico Viktorijo.

Prijateljstva je spletla po vsem svetu

Dežele po svetu so kar tekmovale s tem, katera bo po njej poimenovala večjo in pomembnejšo stvar. Še danes imamo mogočne Viktorijine slapove ter jezera, mesta, cele pokrajine, dežele poimenovane po njej, številne spomenike njej v čast. A poznavalci so vedeli, da v ozadju zgodbe o uspehu stoji Albert, ki nezmotljivo brenka na kraljičine strune.

Mati, žena in vdova

Sledilo je obdobje, ki se ga Viktorija pozneje ni preveč rada spominjala - dolga leta materinstva. Kraljevski par se je preselil v Buckinghamsko palačo, vladal od tam in začel ... delati otroke. Kar devet sta jih dobila, leta nosečnosti pa je Viktorija sovražila. "Nič spolnosti, nič zabave," je tožila svojim dvornim damam. V tistih letih je namreč med gospodo veljalo, da je spolnost med nosečnostjo prepovedana. Viktorija je sicer rojevala zdrave otroke, je pa preživljala težke nosečnosti.

Albert je vse bolj vladal sam. Uredil je družinske in dvorne finance - že po nekaj letih sta z Viktorijo postala neznansko bogata, kraljevska hiša pa je bila prvič po dolgih stoletjih znova v pozitivnih številkah. Na dvoru je poskrbel za potrebno omiko, vabil je umetnike, kulturnike, izobražence. Pogoj za povabilo je bila brezhibna preteklost; če so koga povezovali s kakršnimkoli škandalom, je lahko na povabilo kar pozabil. Vrhunec je bila prva svetovna razstava, ki jo je gostil London leta 1851 - z njo se je Albert, njen idejni oče, pobudnik in nekakšen predsednik organizacijskega odbora, še močneje vpisal v zgodovino. Čeprav so njuno obdobje pozneje poimenovali viktorijanska doba, bi bilo ime po njem (albertinska doba) precej primernejše. Ko je konec leta 1861 Albert nenadoma zbolel za tifusom in za posledicami bolezni tudi hitro umrl, se je Viktoriji zrušil svet. Ostala je sama, z devetimi otroki, brez opore. Sicer s cvetočim kraljestvom, a je že skoraj pozabila, kako ga voditi.

Preobrazba

Po večmesečni žalosti, ko se Viktorija sploh ni prikazala iz svojih soban, je končno za v javnost oblekla črnino in je do smrti, polnih 40 let, ni več slekla. Postala je vzor morale - s svojo osebnostjo je v javnosti kazala, kako naj se vedejo dame, ponujala vzorce tega, kaj je prav in kaj ni, kaj se sme in kaj se ne spodobi. Z žalovanjem je močno pretiravala: ukazala je, da morajo vsak večer preobleči Albertovo posteljo, mu nanjo položiti sveže perilo in mu zjutraj prinesti toplo vodo, da bi se obril. Naročila je odlitek njegove roke in z njim dolga leta legala v posteljo.

Pravijo, trditve sicer niso povsem dokazane, da je Viktorijino resnično žalovanje trajalo precej manj, morda nekaj let. Potem se je v njenem življenju pojavil služabnik John Brown, postavni Škot, ki se ga je rad napil, do kraljice pa se ni vselej obnašal po protokolu. Menda je Viktorijo to podžigalo, da ga "nauči pameti". Kakorkoli, s služabnikom je prebila marsikatero urico za zaprtimi vrati, nekateri so celo namigovali, da sta se na skrivaj poročila. Nekaj pa je zagotovo res: ko je kraljica umrla, so v krsto poleg nje položili eno od oblek moža Alberta, v roko pa koder Brownovih las in njegovo fotografijo ...

Nenavadna je bila tudi njena vez z indijskim mladeničem Abdulom, ki je na dvor prišel ob proslavi petdesetletnice njene vladavine kot natakar. Med njima se je spletlo nenavadno prijateljstvo; ona ga je učila angleščine, on njo hindujščine, ob tem pa še vzhodnjaških modrosti, kuhanja, joge in podobnega. Pravih dokazov za še eno ljubezensko zgodbo pa vendarle niso našli nikoli.

Evropska babica

Če je Marija Terezija veljala za nekakšno evropsko taščo, je kraljica Viktorija še precej bolj poosebljala vlogo evropske babice. Njena najboljša lastnost - empatija, sposobnost razumevanja drugih - je Viktoriji omogočala, da je spletala prijateljstva po celem svetu.

Svoje je dodala še njena imenitna izobrazba, znanje številnih jezikov, v prvi vrsti pa seveda položaj kraljice najmogočnejše dežele na svetu. Ko je prišel čas, se je zato lotila zahtevne naloge - porok svojih devetih otrok. Kako imenitno jo je opravila! Prav vseh devet je poročila po evropskih dvorih, najstarejšo hčer (prav tako Viktorijo) je poročila z nemškim cesarjem Friderikom III., enega fanta je poslala na ruski dvor, drugega na pruskega ... S premetenimi porokami je svojo moč in vpliv še povečevala, mimogrede pa je skrbela tudi za to, da so se otroci srečno in radi poročili ter poskrbeli za kopico naslednikov. Ob koncu življenja je imela Viktorija devet otrok in 42 vnukov (poskrbela je tudi za večino njihovih porok) - bila je babica na prav vseh pomembnejših evropskih dvorih.

Viktorija je umrla leta 1901 in s tem se je zaključila slovita viktorijanska doba, najslavnejše obdobje britanskega imperija. Preživela je viharje in nevihte, vrnila monarhiji sijaj, poimenovala obdobje, ne da bi bila pri tem sama zelo viktorijanska. Svetla zvezda bogate otoške zgodovine, katere kri se še danes pretaka po številnih evropskih kronanih glavah.

Anketa

Boste to pomlad urejali svoj vrt?

Sudoku