Zdravljenje raka: Ideje o protonskih centrih so še v povojih

Franja Žišt, 24.1.2020
Sašo Bizjak

Protonska terapija za zdravljenje raka v svetu zaradi manjše toksičnosti in večje biološke učinkovitosti doživlja razcvet, v jugovzhodni Evropi pa ni niti enega centra za tovrstno zdravljenje.

Protonska terapija je način zdravljenja raka, ki kot vir sevanja uporablja protone. "Njeni poglavitni prednosti pred konvencionalnim obsevanjem sta nižja toksičnost in nekoliko večja biološka učinkovitost, zato se še posebej pogosto uporablja za zdravljenje otrok. V zadnjih letih je tehnološki razvoj sprožil v svetu velik razmah tovrstnega načina zdravljenja raka. Slovenija ima tudi zato ambicijo vzpostaviti nacionalni center za protonsko terapijo," pravijo na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS), kjer je včeraj potekal posvet o možnostih izgradnje centra za zdravljenje raka s protoni. Poleg nacionalne ideje namreč obstaja še pobuda po mednarodnem centru držav jugovzhodne Evrope, saj za zdaj takega centra tu še ni. Slovenski bolniki so zato denimo napoteni na zdravljenje v Italijo, Avstrijo in Nemčijo.

Regijski center bi lahko bil tudi v Sloveniji

Slovenska ambicija za center za protonsko terapijo (SIPTC) je stara približno tri leta, ko so se na IJS, v podjetju Cosylab in na Onkološkem inštitutu začeli pogovarjati o možnostih vzpostavitve protonskega centra za zdravljenje raka. Projekt je v fazi priprav in iskanja možnih rešitev ter partnerjev za izvedbo "finančno in infrastrukturno zahtevnega" projekta. Okoli 16 tisoč onkoloških bolnikov zdravimo v Sloveniji, od tega je vsako leto okoli 5000 novih, nekatere od teh, od deset do 20 odstotkov, bi lahko zdravili s protonsko terapijo. "Slovenski protonski center bi bil primarno klinično orientiran," je idejo predstavil dr. Primož Strojan z Onkološkega inštituta v Ljubljani in poudaril, da bi v njem lahko zdravili okoli 600 bolnikov letno, med njimi večinoma Slovence, okoli deset odstotkov pa bolnikov iz drugih držav v regiji. Tri leta po začetku projekta bi lahko zdravili prve bolnike, v osmih letih bi bil center polno operativen.

Ob tem obstaja še pobuda držav jugovzhodne Evrope Mednarodni inštitut za trajnostne tehnologije v JV Evropi (SEEIIST), v okviru katere želijo države zgraditi infrastrukturo za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela in za zdravljenje bolnikov z rakom v regiji. "To je denarno največji razvojni projekt v regiji," je poudarila vodja usmerjevalnega odbora SEEIIST in ministrica za znanost Črne gore dr. Sanja Damjanović. Najmodernejša metoda zdravljenja raka v regiji bi lahko slednji povrnila tradicijo zdravljenja, ki jo je nekdaj že imela, razmišlja sogovornica: "S skupno infrastrukturo bi lahko napravili projekt, ki bi bil konkurenčen ne le v Evropi, ampak tudi v svetu. Do tega, da bi prišli do najnaprednejših rešitev v svetu, bi nam pomagale tudi najpomembnejše evropske znanstvene institucije. Do zdaj je podobnih naprav, kot bi bila naša, na svetu dvanajst, v Evropi pa štiri."

16 tisoč onkoloških bolnikov zdravimo v Sloveniji, od tega je vsako leto okoli 5000 novih

Lokacija, kjer naj bi stal evropski center še ni določena, izbrana bo na transparentnem izboru. "Center bo stal v državi, ki bo ponudila najboljše pogoje, od najcenejše lokacije, do finančnega vložka države," je izpostavila ministrica, da ima Slovenija velike možnosti za izgradnjo centra, v katero bi bilo vključenih več sto različnih podjetij. Gradnjo bi lahko začeli leta 2023, če bi šlo vse po načrtih, bi lahko pet let kasneje začeli zdraviti prve bolnike.

Države morajo pokazati interes na politični ravni

Ko je Damjanovićeva omenjala podporo največjih znanstvenih institucij, je imela v mislih tudi Cern. Kot je pojasnil dr. Herwig Schopper iz CERN-a, ima pobuda jugovzhodnih držav podporo EU, doslej pa je največ interesa za vzpostavitev pokazala prav Črna gora. "Zdaj mora biti izkazan še jasen interes držav na politični ravni," je dejal Schopper in dodal, da se morajo znanstveniki, tehnični eksperti administrativno osebje in drugi še bolj aktivno vključiti v projekt.

Da sta ideji o protonskih centrih komplementarni, pravi dr. Andrej Studen z IJS, ki med obema projektoma vidi sinergije. "Oba centra bi uporabljala podobno tehnologijo. Center, ki je namenjen samo zdravljenju, gotovo ne bo tako kompleksen in zahteven za uvedbo kot tisti, ki bo namenjen tudi za izobraževanje. Slovenija potrebuje protonski center ne glede na to, ali bomo postavili tudi regionalnega. Obstaja pa tudi možnost, da oba centra združimo na isti lokaciji," meni Studen. Dr. Mark Pleško iz Inženirske akademije Slovenije je ob tem poudaril, da sta oba projekta izziv in priložnost za slovensko in industrijo v regiji.

Anketa

Boste to pomlad urejali svoj vrt?

Sudoku