Zvončnice: Lepe na vrtu in privlačne v jedeh

Matic Sever, 14.5.2020
Matic Sever/Pixabay

Prav pri vseh zvončnicah (z znanstvenim imenom Campanula) so užitni listi, korenine in cvetovi, ki jih lahko uporabljamo surove ali kuhane.

Če kaj, potem skoraj zagotovo zvončnic ne gojite za hrano. Če pa jih, ste med zelo redkimi, ki vedo, da je ta rod ne le v okras, ampak tudi za izbran kulinarični užitek. S temi rastlinami lahko hkrati lepšamo vrt in dopolnimo nekatere jedi, kaj več bi si še lahko zaželeli od sicer klasične okrasne rastline?

Po vrtovih najpogosteje opažamo le nekaj vrst zvončnic. Take so na primer Portenschlagova, Campanula portenschlagiana, breskovolistna, C. persicifolia, Poscharskyjeva, C. poscharskyana, trebušasta, C. cochleariifolia, klobčasta, C. glomerata … Nekaj vrst je zimzelenih ali delno zimzelenih, spet drugim jeseni nadzemni del odmre. Za večino so značilni bolj ali manj zvončasto oblikovani cvetovi, najpogostejša barva cvetov pa je vijolična. Pri skoraj vsaki vrsti poznamo tudi številne sorte v beli, rožnati, temno vijolični, tu pa tam celo kremno rumeni barvi. Poznamo tudi enoletne in dvoletne vrste, pri nas pa gojimo največ vrst, ki jih prištevamo med zelnate trajnice.

image
Matic Sever/Pixabay Najboljše pri tem vidiku rabe zvončnic je, da jih kot užitne rastline lahko mirno gojimo v okrasnih gredicah.

Lahke za gojenje

Predvsem alpske vrste potrebujejo zelo odcedna tla, saj so občutljive za mokroto okoli koreninskega sistema, predvsem koreninskega vratu. So pa odporne proti pomanjkanju hranil in tako lahko uspevajo tudi na bolj revnih, včasih precej kamnitih rastiščih.

image
Matic Sever/Pixabay Trebušasta zvončnica je primerna za skalnjake.

Druge vrste, ki so navadno tudi višje rasti, sadimo v dobra vrtna tla, kjer nikoli ne zastaja voda. Zadovoljne so s povprečno prisotnostjo hranil v tleh. Tako za vrste iz gora kot za preostale pa velja, da imajo rade sonce. Kljub temu mnoge dobro prenašajo zasenčenost del dneva, breskovolistna zvončnica, denimo, v naravi raste tudi v svetli senci na kakšnem gozdnem obronku.

image
Matic Sever/Pixabay Breskovolistna zvončnica, Camapanula presicifolia, je naša samonikla vrsta.

Bolezni in škodljivci so redki, zato večjih težav pri gojenju ni pričakovati. Verjetno še največ škode lahko povzročijo polži v začetni fazi rasti spomladi.

Kam na krožnik

Pri prav vseh zvončnicah (pri tem mislim le na prave zvončnice, torej tiste z znanstvenim imenom Campanula) so užitni listi, korenine in cvetovi, ki jih lahko uporabljamo sveže v solatah ali kuhane.

image
Matic Sever/Pixabay Nekatere rastejo tudi v špranjah suhozidov.

Cvetovi so lepa popestritev oziroma okras v solatah, imajo pa sladkast okus. Listi niso tako nežni kot cvetovi, pogosto tudi precej poraščeni z dlačicami, zato sveže v solatah dodatno zabelimo z oljem oziroma kakšnim od gostih solatnih prelivov.

Surove, na tanko narezane korenine uporabimo v solatah

Za kuhanje uporabljamo predvsem liste in stebla. Pokuhamo jih le na hitro in uporabimo kot prilogo k drugim jedem. Lahko predstavljajo tudi sestavino juh in enolončnic.

Korenine so uporabne predvsem pri višjih vrstah, saj imajo nižje vrste ne le zelo tanke korenine, ampak te tudi pogosto tičijo v špranjah zidov in med kamenjem, torej se do njih težje dokopljemo. Uporabimo torej večje, malce zadebeljene korenine. Te so blagega sladkega okusa s posebno zemeljsko noto. Najpogosteje jih zaužijemo kuhane v juhah; surove, zelo na tanko narezane korenine uporabimo v solatah.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku